Šanson

Šanson [ʃɑ̃ˈsɔ̃] (fr. chanson = pesem) pomeni v slovenščini in številnih drugih jezikih posebno lirično obliko popevke, ki izhaja iz Francije in se je prepevala zlasti v kabaretih.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Šanson sicer sega že v srednji vek in je bil kot glasbena zvrst v Franciji odtlej ves čas prisoten, a je svoje zlato obdobje dosegel med obema vojnama. Med najslavnejšimi šansonjeji so bili zagotovo Georges Brassens, Jacques Brel, Édith Piaf, Camille Dalmais, Olivia Ruiz ...

Značilnosti[uredi | uredi kodo]

Posebna značilnost šansona je močna osredotočenost izvajalca na izgovarjanje besedila. Besedila so poetično obarvana, vendar je tematika šansonov zelo raznolika: politična, komična, ljubezenska ... Često se v besedilu pojavljata ironija in satira. Šanson po navadi podaja neko sporočilo preko vsakdanje zgodbe, ki je poslušalstvu blizu in zlahka doumljiva.

V osemdesetih letih so na šansone začeli vplivati tudi drugi popularni glasbeni slogi: rock, jazz ...

Šanson v Sloveniji[uredi | uredi kodo]

Eden pionirjev slovenskega šansone je Frane Milčinski - Ježek, ki je šansone vključeval že v svoje televizijske in radijske oddaje. Nekoliko večji razcvet je doživel v osemdesetih letih dvajsetega stoletja, najvidnejši šansonjerji tega časa so Iztok Mlakar, Svetlana Makarovič, Jani Kovačič, Marko Brecelj ... Novo generacijo po prelomu tisočletja je na plano privabil Festival slovenskega šansona, ki ga je Radio Slovenija leta 2014 zaradi zavrnitve večine pesmi ukinil. Šanson se je na večeru posvečenem le njemu lahko predstavil le še na La vie en rose - festivalu v organizaciji Vite Mavrič. Zadnjo izdajo je festival doživel leta 2015 v Cankarjevem domu.

Znani šansonjerji[uredi | uredi kodo]

Slovenija[uredi | uredi kodo]

Tujina[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Ta članek o glasbi je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.