Voyager 2: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Loveless (pogovor | prispevki)
m robot Dodajanje: el:Βόγιατζερ 2
komunikacija z Voyagerjem, prihodnost
Vrstica 1: Vrstica 1:
'''Voyager 2''' je [[vesoljska sonda]], ki je bila izstreljena leta [[1977]]. To [[vesoljsko plovilo]] je identično svojemu sestrskemu plovilu ''[[Voyager 1]]'', vendar je ''Voyager 2'' potoval po nekoliko drugačni tirnici med svojim srečanjem s planetom [[Saturn (planet)|Saturnom]] in je tako izpustil bližnji mimolet lune [[Titan (luna)|Titan]], da bi tako izkoristil [[gravitacijski manever]] za potovanje proti [[Uran (planet)|Uranu]] in [[Neptun (planet)|Neptunu]]. Tako je postal Voyager 2 prvo in doslej edino vesoljsko plovilo, ki je obiskalo vse štiri velike planete (Jupiter, Saturn, Uran in Neptun). To je bilo možno zaradi redke geometrijske postavitve teh štirih planetov, ki se zgodi samo enkrat na 176 let [http://voyager.jpl.nasa.gov/science/planetary.html]. Voyager 2 je verjetno najbolj plodno vesoljsko vozilo doslej, saj je obiskalo štiri planete in njihove mnoge lune z zmogljivimi kamerami in mnogimi znanstvenimi programi.
'''Voyager 2''' je [[vesoljska sonda]], ki je bila izstreljena leta [[1977]]. To [[vesoljsko plovilo]] je identično svojemu sestrskemu plovilu ''[[Voyager 1]]'', vendar je ''Voyager 2'' potoval po nekoliko drugačni tirnici med svojim srečanjem s planetom [[Saturn (planet)|Saturnom]] in je tako izpustil bližnji mimolet lune [[Titan (luna)|Titan]], da bi tako izkoristil [[gravitacijski manever]] za potovanje proti [[Uran (planet)|Uranu]] in [[Neptun (planet)|Neptunu]]. Tako je postal Voyager 2 prvo in doslej edino vesoljsko plovilo, ki je obiskalo vse štiri velike planete (Jupiter, Saturn, Uran in Neptun). To je bilo možno zaradi redke geometrijske postavitve teh štirih planetov, ki se zgodi samo enkrat na 176 let<ref>{{navedi splet| url=http://voyager.jpl.nasa.gov/science/planetary.html |title=Voyager science - Planetary voyage |accessdate=5.9.2007 |work=[[NASA]]}}</ref>. Voyager 2 je verjetno najbolj plodno vesoljsko vozilo doslej, saj je obiskalo štiri planete in njihove mnoge lune z zmogljivimi kamerami in mnogimi znanstvenimi programi.

[[NASA]] pričakuje, da bo Voyager 2 deloval do okoli leta 2020, ko bo postal njegov vir [[električna energija|električne energije]] preslaboten, da bi poganjal elektroniko na plovilu.<ref>{{navedi splet| url=http://voyager.jpl.nasa.gov/mission/didyouknow.html |title=Voyager mission - Did you know? |accessdate=5.9.2007|work=NASA}}</ref> Za komunikacijo z danes zastarelimi napravami na obeh Voyagerjih skrbi postaja Tidbinbilla blizu [[Canberra|Canberre]] v [[Avstralija|Avstraliji]], kjer morajo v ta namen vzdrževati 30 let staro tehnologijo, saj je prenos podatkov prepočasen za sodobne računalnike.<ref>{{navedi splet| url=http://www.smh.com.au/news/science/thirty-years-tracking-faint-whispers-from-space/2007/08/31/1188067368154.html |title=Thirty years tracking faint whispers from space |author=Richard Macey|accessdate=5.9.2007 |work=The Sydney Morning Herald}}</ref>

==Viri==
{{reflist}}


{{astro-stub}}
{{astro-stub}}

Redakcija: 08:55, 5. september 2007

Voyager 2 je vesoljska sonda, ki je bila izstreljena leta 1977. To vesoljsko plovilo je identično svojemu sestrskemu plovilu Voyager 1, vendar je Voyager 2 potoval po nekoliko drugačni tirnici med svojim srečanjem s planetom Saturnom in je tako izpustil bližnji mimolet lune Titan, da bi tako izkoristil gravitacijski manever za potovanje proti Uranu in Neptunu. Tako je postal Voyager 2 prvo in doslej edino vesoljsko plovilo, ki je obiskalo vse štiri velike planete (Jupiter, Saturn, Uran in Neptun). To je bilo možno zaradi redke geometrijske postavitve teh štirih planetov, ki se zgodi samo enkrat na 176 let[1]. Voyager 2 je verjetno najbolj plodno vesoljsko vozilo doslej, saj je obiskalo štiri planete in njihove mnoge lune z zmogljivimi kamerami in mnogimi znanstvenimi programi.

NASA pričakuje, da bo Voyager 2 deloval do okoli leta 2020, ko bo postal njegov vir električne energije preslaboten, da bi poganjal elektroniko na plovilu.[2] Za komunikacijo z danes zastarelimi napravami na obeh Voyagerjih skrbi postaja Tidbinbilla blizu Canberre v Avstraliji, kjer morajo v ta namen vzdrževati 30 let staro tehnologijo, saj je prenos podatkov prepočasen za sodobne računalnike.[3]

Viri

  1. »Voyager science - Planetary voyage«. NASA. Pridobljeno 5. septembra 2007.
  2. »Voyager mission - Did you know?«. NASA. Pridobljeno 5. septembra 2007.
  3. Richard Macey. »Thirty years tracking faint whispers from space«. The Sydney Morning Herald. Pridobljeno 5. septembra 2007.