Ante Pavelić: razlika med redakcijama

Jump to navigation Jump to search
odstranjenih 1.019 zlogov ,  pred 14 leti
m
vrnitev sprememb uporabnika »90.157.142.61« (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika »TXiKiBoT«
m (vrnitev sprememb uporabnika »90.157.142.61« (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika »TXiKiBoT«)
[[Slika:Pevelic=U=badge.jpg|thumb|Znak ustašev]]
[[13. april]]a 1941 se je Pavelić, ki je medtem prispel iz Italije, v Karlovcu na samem sestal s Slavkom Kvaternikom, ki je pripotoval iz Zagreba.V tamkajšnji vojašnici je nagovoril nemške in italijanske vojake ter svoje ustaše, nato pa je sprejel še Veesenmayerja in mu obljubil, da bo ustaška oblast lojalno sodelovala s [[Tretji rajh|tretjim rajhom]]. Naslednji dan se sestal s posebnim Mussolinijevim odposlancem Anfusom, ki je bil zadolžen, da se bo priključitev mest, o katerih sta se dogovorila Pavelić in Mussolini izvedla v najkrajšem možnem času.
V Zagreb je Pavelić prišel 15. aprila 1941 in se brez posebnih slovesnosti nastanil v predsedniški [[palača|palači]] na [[Banski dvori|Banskih dvorih]]. Naslednje jutro je Slavko Kvaternik po [[radio|radiju]] oznanil [[državljani|državljanom]] prisotnost »poglavnika« in napovedal imenovanje nove vlade, ki je prisegla pred [[katolicizem|katoliškim]] [[duhovnik]]om iz [[Kustošija|Kustošije]] [[Vilim Cecelj|Vilimom Ceceljem]], zagrebškim [[mufti]]jem [[Ismet Muftić|Ismetom Muftićem]] in [[evangeličani|evangeličanskim]] [[vikar]]jem v Zagrebu [[Michael Backer|Michaelom Backerom]]. Pavelić je postal predsednik vlade in zunanji minister, ki je hkrati postal glavni »šef« države z nazivom "poglavar" oz. [[hrvaščina|hrvaško]] »poglavnik«. Poleg sebe je v vlado imenoval še [[pravosodje|pravosodnega]] ministra, dr. [[Mirko Puk|Mirka Puka]], [[minister za notranje zadeve]] je postal dr. Andrija Artuković, [[minister za zdravstvo]] dr. [[Ivan Petrić]], [[minister za gospodarstvo]] dr. [[Lovro Sušić]], [[minister za bogočastje in pouk]] dr. [[Mile Budak]], [[minister za gozdove in delo]] ing. [[Ivica Frković]], minister [[Jozo Dumandžić]] in predsednik zakonodajnega poverjeništva dr. [[Milovan Žanić]]. Za vodjo ravnateljstva za [[javni red]] in [[varnost]] je bil imenovan Evgen Dido Kvaternik, za poveljnika ustaške »vojnice« Juco Rukavina, za pomočnika ministra za zunanje zadeve dr. [[Mladen Lorković]], poverjenik za Bosno je postal [[Jure Francetić]], sicerza boljHercegovino znan[[Ivo kotHerenčić]] poveljnikin Črne[[Mijo legijeBabić]], kiza je izvršila neslutena grozodejstva nad nedolžnim srbskim prebivalstvom širom NDH, najboljLiko pa v[[Ivan Gudovcu pri Bjelovarju, kjer so maja 1941 poklali vseh 180 srbskih prebivalcev. Pokoli so se nadaljevali po vsej vzhodni Hercegovini, Liki, Kordumu in Banja Luki spomladi in poleti 1941, kar je pripeljalo do vstaje v Kninu, ki jo je vodil pop Djujić inDevčić njegovi četnikiPivac]].
 
Prvi zakonski [[akt]], ki ga je Pavelić podpisal, je bila Zakonska odredba za obrambo naroda in države z dne 17. aprila 1941, s katero so postavili temelje uničevanju in ropanju srbskega naroda. Ti in še drugi zakoni so bili podpisani po vzoru nacističnih ideologov, kateri so bili vzor Paveliću in njegovim ustašem.
 
Na začetku maja 1941 se je podpredsedstvo vlade NDH preselilo iz Zagreba v [[Banja Luka|Banjo Luko]] (ki so jo hoteli preimenovati v Antingrad), ki je tako postala drugo središče vlade. Pavelić se je [[9. junij]]a odpovedal mestu zunanjega ministra in na to mesto imenoval Mladena Lorkovića. Že konec leta 1941 pa se je podpredsedstvo vrnilo v Zagreb.
''za več podatkov o taborišču jasenovac glej glavni članek [[Uničevalno taborišče Jasenovac]]''
 
Kot poglavnik je med drugo svetovno vojno Pavelić osebno izdal ukaz o ustanovitvi [[uničevalno taborišče|uničevalnega taborišča]] [[Jasenovac]], v katerem so v slogu nemških uničevalnih taborišč ustaši začeli z genocidom nad [[Judi]], [[Romi]] in [[Srbi]], pa tudi s političnimi nasprotniki režima. V tem taborišču smrti naj bi ustaši pobili tretjino vsega srbskega prebivalstva v NDH. Jasenovac so uradno odprli v juliju 1941. Minister za prosveto M. Budak je napovedal da bodo tretjino Srbov pobili, tretjino pregnali, tretjino pa spreobrnili v katoliško vero.Katoliška cerkev se je v NDH izkazala z podpihovanjem sovraštva in mnogi duhovniki so tudi osebno klali nedolžno srbsko prebivalstvo. Nemška tajna policija je do februarja 1942 ocenila, da je bilo od 2,5 milijona Srbov živečih na ozemlju NDH na najbolj krut način poklanih 250 000 , prav toliko jih je zbežalo, prekrstili pa so jih od 250 000 do 300 000.
==Poraz sil Osi in emigracija==
17.898

urejanj

Navigacijski meni