Bonaventura Francesco Cavalieri: Razlika med redakcijama
m robot Dodajanje: bg:Бонавентура Кавалиери |
m slika iz Zbirke + slog |
||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
'''Bonaventura Francesco Cavalieri''', [[Italijani|italijanski]] [[matematik]], [[fizik]] in [[astronom]], * [[1598]], [[Milano]], sedaj [[Italija]], † [[3. december]] (ali [[30. november]]) [[1647]], [[Bologna]]. |
'''Bonaventura Francesco Cavalieri''', [[Italijani|italijanski]] [[matematik]], [[fizik]] in [[astronom]], * [[1598]], [[Milano]], sedaj [[Italija]], † [[3. december]] (ali [[30. november]]) [[1647]], [[Bologna]]. |
||
{{bioslika|islike= |
{{bioslika|islike=Bonaventura Cavalieri.jpeg|opis=''Bonaventura Francesco Cavalieri''|napis=''Bonaventura Francesco Cavalieri''}} |
||
== Življenjepis == |
== Življenjepis == |
||
| Vrstica 20: | Vrstica 20: | ||
== Zunanje povezave == |
== Zunanje povezave == |
||
* [http://www-gap.dcs.st-and.ac.uk/~history/Mathematicians/Cavalieri.html Stran o Bonaventuri Francescu Cavalieriju Univerze St Andrews] |
* [http://www-gap.dcs.st-and.ac.uk/~history/Mathematicians/Cavalieri.html Stran o Bonaventuri Francescu Cavalieriju Univerze St Andrews] {{ikona en}} |
||
[[Kategorija:Rojeni leta 1598|Cavalieri, Bonaventura Francesco]] |
[[Kategorija:Rojeni leta 1598|Cavalieri, Bonaventura Francesco]] |
||
Redakcija: 10:16, 18. avgust 2007
Bonaventura Francesco Cavalieri, italijanski matematik, fizik in astronom, * 1598, Milano, sedaj Italija, † 3. december (ali 30. november) 1647, Bologna.
Življenjepis
Cavalieri se je že zelo zgodaj v Milanu leta 1615 pridružil redu jezuitov. Leta 1616 je odšel v Piso. Nanj je v tem času zelo vplivalo Evklidovo delo.
Od leta 1629 je bil Cavalieri profesor v Bologni. Bil je Galilejev učenec. Ukvarjal se je s problemom kontinuuma. Pri njem se je pojavil pojem neskončno majhne količine.
Delal je na področju ravninske in sferne trigonometrije. Prvi je uvedel pojem žariščnih razdalj optičnih leč. Znan je zlasti po načelu iz elementarne geometrije, imenovanem po njem: prostornine geometrijskih teles z enako višino in s, osnovni ploskvi ploščinsko enakimi vzporednimi osnovnimi ravninskimi preseki, so enake. Načela ne moremo neoposredno dokazati s prijemi elementarne geometrije in si pomagamo z orodji iz analize. Ukvarjal se je s kvadraturami in tudi s kvadraturo parabole.
Leta 1635 je svoje delo na področju nedeljivih podal v delu Geometria indivisibilibus continuorum nova quadam ratione promota. Tu je naprej razvil že Arhimedu znano metodo izčrpavanja in jo vključil v Keplerjevo teorijo neskončno majhnih geometrijskih količin.
Napisal je tudi delo Exercitationes Geometricae (1647).