Nevtralni element: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m - prestavitev Enak element na Nevtralni element: P
m dp
Vrstica 1: Vrstica 1:
'''Enák elemènt''' ali '''[[identiteta|identitéta]]''' ''I'' (označen tudi z ''E'' ([[nemščina|nemško]] ''Einheit''; enota), ''e'' ali [[ena|1]]) [[grupa (matematika)|grupe]], oziroma pripadajoče [[matična struktura|matematične strukture]] ''S'' je v [[matematika|matematiki]] poseben edini element, za katerega za vsak ''a'' <math>\in</math> ''S'' velja:
'''Nevtrálni elemènt''' ali '''[[identiteta|identitéta]]''' ''I'' (označen tudi z ''E'' ([[nemščina|nemško]] ''Einheit''; enota), ''e'' ali [[1 (število)|1]], pa tudi [[0 (število)|0]]) [[grupa (matematika)|grupe]], oziroma pripadajoče [[matična struktura|matematične strukture]] ''S'' je v [[matematika|matematiki]] poseben edini element, za katerega za vsak ''a'' <math>\in</math> ''S'' velja:


: ''e'' ''a'' = ''a'' ''e'' = ''a''.
: ''e'' ''a'' = ''a'' ''e'' = ''a''.


Enak element imenujemo tudi ''enotski element''. Na levi strani predpisa je '''levi enak element''' in na desni '''desni enak element'''. Če je ''e'' hkrati levi in desni enak element, ga imenujemo tudi '''dvostrani enak element'''.
Nevtralni element imenujemo tudi ''enotski element''. Na levi strani predpisa je '''levi nevtralni element''' in na desni '''desni nevtralni element'''. Če je ''e'' hkrati levi in desni nevtralni element, ga imenujemo tudi '''dvostrani nevtralni element'''.


=== Primeri ===
=== Zgledi ===


* Če (''S'', *) označuje [[množica|množico]] [[realno število|realnih števil]], zaprto za [[seštevanje]], je [[število 0]] enak element.
* Če (''S'', *) označuje [[množica|množico]] [[realno število|realnih števil]], zaprto za [[seštevanje]], je [[število 0]] nevtralni element.
* Če (''S'', *) označuje množico realnih števil, zaprto za [[množenje]], je enak element [[število 1]].
* Če (''S'', *) označuje množico realnih števil, zaprto za [[množenje]], je nevtralni element [[število 1]].
* Če (''S'', *) označuje množico ''n'' &times;, ''n'' kvadratnih [[matrika|matrik]], zaprto za seštevanje, je enak element ničta matrika.
* Če (''S'', *) označuje množico ''n'' &times;, ''n'' kvadratnih [[matrika|matrik]], zaprto za seštevanje, je nevtralni element ničta matrika.
* Če (''S'', *) označuje množico ''n'' &times;, ''n'' kvadratnih matrik, zaprto za množenje, je enak element enotska matrika.
* Če (''S'', *) označuje množico ''n'' &times;, ''n'' kvadratnih matrik, zaprto za množenje, je nevtralni element enotska matrika.
* Če (''S'', *) označuje množico vseh [[funkcija|funkcij]] množice ''M'' same vase, zaprto za operacijo sestave (kompozicije), je enak element [[enaka mreža]].
* Če (''S'', *) označuje množico vseh [[funkcija|funkcij]] množice ''M'' same vase, zaprto za operacijo sestave (kompozicije), je nevtralni element [[nevtralna mreža]].
* Če ima množica ''S'' samo dva elementa, ''e'' in ''f'' in je v njej določena [[aritmetična operacija]] z ''e'' * ''e'' = ''f'' * ''e'' = ''e'' in ''f'' * ''f'' = ''e'' * ''f'' = ''f'', sta ''e'' in ''f'' leva enaka elementa. Desnega ali dvostranega enakega elementa v takšni množici potem ni.
* Če ima množica ''S'' samo dva elementa, ''e'' in ''f'' in je v njej določena [[aritmetična operacija]] z ''e'' * ''e'' = ''f'' * ''e'' = ''e'' in ''f'' * ''f'' = ''e'' * ''f'' = ''f'', sta ''e'' in ''f'' leva nevtralna elementa. Desnega ali dvostranega nevtralnega elementa v takšni množici potem ni.


Kot kaže zadnji primer lahko ima par (''S'', *) več levih enakih elementov. V bistvu je lahko vsak element levi enak element. Podobno lahko obstoje tudi desni enaki elementi. Če obstajajo hkrati levi in desni enaki elementi, so enaki in tako obstajajo samo dvostrani enaki elementi. To lahko vidimo, če označimo ''l'' kot levi enak element in ''r'' kot desni enak element. Potem je ''l'' = ''l'' * ''r'' = r.
Kot kaže zadnji zgled lahko ima par (''S'', *) več levih nevtralni elementov. V bistvu je lahko vsak element levi nevtralni element. Podobno lahko obstoje tudi desni nevtralni elementi. Če obstajajo hkrati levi in desni nevtralni elementi, so enaki in tako obstajajo samo dvostrani nevtralni elementi. To lahko vidimo, če označimo ''l'' kot levi nevtralni element in ''r'' kot desni nevtralni element. Potem je ''l'' = ''l'' * ''r'' = r.


Če je ''e'' enak element para (''S'', *) in ''a'' * ''b'' = ''e'', potem element ''a'' imenujemo '''levi obratni element (inverz)''' elementa ''b'' in ''b'' '''desni obratni element''' elementa ''a''. Če je element ''x'' hkrati levi in desni obratni element ''y'', ga imenujemo '''dvostrani obratni element''', oziroma enostavno '''obratni element''' ''y''.
Če je ''e'' nevtralni element para (''S'', *) in ''a'' * ''b'' = ''e'', potem element ''a'' imenujemo '''levi obratni element (inverz)''' elementa ''b'' in ''b'' '''desni obratni element''' elementa ''a''. Če je element ''x'' hkrati levi in desni obratni element ''y'', ga imenujemo '''dvostrani obratni element''', oziroma enostavno '''obratni element''' ''y''.


Podobno kakor pri enakih elementih ima lahko element ''y'' veè levih obratnih elementov in tudi več levih in hkrati več desnih obratnih elementov. Če pa je operacija [[asociativnost|asociativna]] so obratni elementi enaki, če obstajajo za element ''y'' hrati levi in desni obratni elementi.
Podobno kakor pri nevtralni elementih ima lahko element ''y'' več levih obratnih elementov in tudi več levih in hkrati več desnih obratnih elementov. Če pa je operacija [[asociativnost|asociativna]], so obratni elementi enaki, če obstajajo za element ''y'' hrati levi in desni obratni elementi.


== Glej tudi ==
== Glej tudi ==


* [[aditivni inverz]], [[dvočleni operator]], [[involucija|involucija (grupe)]], [[monoid]], [[komutativni monoid]], [[polgrupa]], [[kvazigrupa]].
* [[aditivni inverz]]
* [[dvočleni operator]]
* [[involucija|involucija (grupe)]]
* [[monoid]]
* [[komutativni monoid]]
* [[polgrupa]]
* [[trivialna grupa]]
* [[kvazigrupa]]


[[Kategorija:Matematika]]
[[Kategorija:Matematika]]

Redakcija: 04:56, 22. julij 2007

Nevtrálni elemènt ali identitéta I (označen tudi z E (nemško Einheit; enota), e ali 1, pa tudi 0) grupe, oziroma pripadajoče matematične strukture S je v matematiki poseben edini element, za katerega za vsak a S velja:

e a = a e = a.

Nevtralni element imenujemo tudi enotski element. Na levi strani predpisa je levi nevtralni element in na desni desni nevtralni element. Če je e hkrati levi in desni nevtralni element, ga imenujemo tudi dvostrani nevtralni element.

Zgledi

  • Če (S, *) označuje množico realnih števil, zaprto za seštevanje, je število 0 nevtralni element.
  • Če (S, *) označuje množico realnih števil, zaprto za množenje, je nevtralni element število 1.
  • Če (S, *) označuje množico n ×, n kvadratnih matrik, zaprto za seštevanje, je nevtralni element ničta matrika.
  • Če (S, *) označuje množico n ×, n kvadratnih matrik, zaprto za množenje, je nevtralni element enotska matrika.
  • Če (S, *) označuje množico vseh funkcij množice M same vase, zaprto za operacijo sestave (kompozicije), je nevtralni element nevtralna mreža.
  • Če ima množica S samo dva elementa, e in f in je v njej določena aritmetična operacija z e * e = f * e = e in f * f = e * f = f, sta e in f leva nevtralna elementa. Desnega ali dvostranega nevtralnega elementa v takšni množici potem ni.

Kot kaže zadnji zgled lahko ima par (S, *) več levih nevtralni elementov. V bistvu je lahko vsak element levi nevtralni element. Podobno lahko obstoje tudi desni nevtralni elementi. Če obstajajo hkrati levi in desni nevtralni elementi, so enaki in tako obstajajo samo dvostrani nevtralni elementi. To lahko vidimo, če označimo l kot levi nevtralni element in r kot desni nevtralni element. Potem je l = l * r = r.

Če je e nevtralni element para (S, *) in a * b = e, potem element a imenujemo levi obratni element (inverz) elementa b in b desni obratni element elementa a. Če je element x hkrati levi in desni obratni element y, ga imenujemo dvostrani obratni element, oziroma enostavno obratni element y.

Podobno kakor pri nevtralni elementih ima lahko element y več levih obratnih elementov in tudi več levih in hkrati več desnih obratnih elementov. Če pa je operacija asociativna, so obratni elementi enaki, če obstajajo za element y hrati levi in desni obratni elementi.

Glej tudi