Slovenci: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
popravek rezultatov z navedbo vira
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 76: Vrstica 76:
* [[seznam narodov]]
* [[seznam narodov]]
* [[seznam plemiških družin na Slovenskem]]
* [[seznam plemiških družin na Slovenskem]]

== Opombe in sklici ==
{{refsez}}


{{socio-stub}}
{{socio-stub}}

Redakcija: 00:19, 11. julij 2007

Slovenci
Slika:Sln2.jpg
Regije z večjim številom pripadnikov
Zastava Slovenije Slovenija:
   1.631.363 (2002) [1]

Zastava Italije Italija:
   83.000 - 100.000 (ocena) [2]
 Avstrija:
   24.855 [3]
 Hrvaška:
   13.173 (2001) [4]
Zastava Madžarske Madžarska:
   3.180 [5]
 Srbija:
   5.104 (2002) [6]
Zastava Severne Makedonije Severna Makedonija:
   403 (1994)[1]
 Nemčija:
   21.759 (2003) [7]
Zastava Švedske Švedska:
   4.000 (ocena)[1]
Zastava Švice Švica:
   1.601 [8]
 Francija:
   4.000 (ocena)[1]
Zastava Nizozemske Nizozemska:
   1.000 - 2.000 (ocena) [9]
 Belgija:
   1.500 (ocena)[1]
ZDA:
   176.691 (2000) [10]
Kanada:
   29.000 [11]
 Avstralija:
   20.000 (1999) [12]
Zastava Argentine Argentina:
   30.000 (ocena) [13]
Zastava Brazilije Brazilija:
   1.500 (ocena)[1]
 Čile:
   200 (ocena)[1]
Zastava Urugvaja Urugvaj:
   2.000 - 3.000 (ocena)[1]
Venezuela Venezuela:
   1.000 (ocena)[1]

Zastava Južne Afrike Južna Afrika:
   100 (ocena)[1]
Jeziki
slovenščina
Religija
Prevladujejo rimokatoličani (69,1%), nekaj pa je tudi protestantov (1,2%), pravoslavcev (0,6%), muslimanov (0,6%) in drugih verstev (2,7%). Ateistov je 5,3%.[2]
Sorodne etnične skupine
drugi Slovani

Slovénci so evropski slovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (2 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem v južni Avstriji (50.000), na Hrvaškem (25.000) in Madžarskem (6000).

Slovenija ima po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (RS) 1.996.370 prebivalcev, od tega 45.226 tujcev (31.3.2004). 30.812 slovenskih državljanov prebiva v tujini. Državljanov RS, ki imajo v RS stalno ali začasno prebivališče, vendar so že več kot leto odsotni zaradi prebivanja v tuji državi (zdomci) je 17.635 (vir: popis prebivalstva RS 2002). V drugih nekdanjih jugoslovanskih republikah je rojenih 181.400 slovenskih državljanov; v Nemčiji 12.400, v Avstriji 5.700.

Manjšine: v Avstriji se je na Koroškem za Slovence (po narodnosti) opredelilo 12.586 avstrijskih državljanov (vir: Volkszählung in Österreich, 2001), slovenska manjšina obstaja tudi v Italiji, kjer bi naj bilo okoli 100.000 Slovencev.

Slovenci spadajo v najseverozahodnejšo skupino južnih Slovanov, govorijo slovenščino.

Veliko Slovencev živi med drugim drugod po Evropi, v ZDA, Kanadi, Argentini, Avstraliji in celo na Japonskem, v Južnoafriški republiki ali na Madagaskarju. V Nemčiji živi 19.400 slovenskih državljanov, največ (7.787) v zvezni deželi Baden-Württemberg (vir: Statistisches Landesamt Baden-Württemberg, 2002).

Alpski Slovani v zgodnjem srednjem veku

Naselitev Slovanov na današnjem slovenskem etničnem prostoru je potekala v dveh naselitvenih valovih. Prvi val, ki je prišel s severa, je datiran okoli leta 550. Ti Slovani so pripadali zahodnoslovanski jezikovni skupini, prihajali pa so s področja Moravske.

Drugi, pomembnejši naselitveni val, ki je prišel z jugovzhoda, je datiran po letu 568, ko so se z današnjega slovenskega ozemlja v Italijo umaknili Langobardi. V izpraznjeni prostor, ki so ga deloma še naseljevali ostanki romaniziranih staroselcev, so se začeli naseljevati Slovani, ki so na to območje prodrli s pomočjo Avarov.

Ob slabitvi avarske oblasti nad Slovani v Vzhodnih Alpah in Panoniji se je na prostoru južne Koroške v začetku 7. stoletja razvila relativno samostojna krajina Slovanov (marca Vinedorum) s svojim knezom. Med letoma 623 in 658 so bili Alpski Slovani združeni pod kraljem Samom v t.i. Samovi plemenski zvezi. Ta zveza je po Samovi smrti propadla, neodvisnost pa je ohranila plemenska kneževina na območju današnje avstrijske Koroške, imenovana Karantanija.

Alpski Slovani v Frankovskem in Svetem rimskem cesarstvu

Zaradi vse hujšega pritiska Avarov na Karantanijo iz vzhoda je ta sprejela zvezo z Bavarci leta 745 in pozneje je priznala tudi Franke kot svoje vladarje, v 8. stoletju pa je počasi prevzela krščansko vero. Zadnja kneževina v tem obdobju je bila Kocljeva kneževina v Panoniji, ki pa je zgubila svojo samostojnost leta 874. Po porazu Avarov pri Augsburgu leta 955 izloči cesar Svetega rimskega cesarstva Oton II. Karantanijo iz Bavarske z ustanovitvijo Koroške vojvodine leta 976. Okrog Koroške se je na meji cesarstva oblikoval tudi venec mejnih grofij: Karantanske marke, Podravske in Savinjske marke ter Kranjske.

Razvoj slovenskega naroda

Prvi zapisi v slovenščini so Brižinski spomeniki, ki so tudi najstarejši ohranjeni latinični zapis v kateremkoli slovanskem jeziku. Brižinski spomeniki so najverjetneje nastali nekje v dolini reke Möll (slovensko Bela ali Mela), danes na avstrijskem Koroškem.

Izraz Slovenec se je verjetno pojavil šele po letu 1000, vendar je enoznačen pomen dobil šele v 19. stoletju, ko je slovenščina iz češčine prevzela besedo Slovan za označevanje vseh Slovanov. Dotedaj je namreč izraz Slovenec lahko pomenil Slovence ali Slovane.

Slovenci so se kot jezikovna skupnost začeli uveljavljati v obdobju reformacije, kot moderen narod pa po prevladujočem prepričanju šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.

Razvoj slovenskega narodnega vprašanja pod avstrijsko oblastjo

Slovenci in jugoslovanstvo

Razvoj slovenske državnosti v času od 1918 - 1992

Slovenci v tujini

Glej tudi

Opombe in sklici

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,6 1,7 1,8 Trebše-Štolfa, Milica, ur., Klemenčič, Matjaž, odg. ur.: Slovensko izseljenstvo: zbornik ob 50-letnici Slovenske izseljenske matice. Ljubljana: Združenje Slovenska izseljenska matica, 2001.(COBISS)
  2. »Popis prebivalstva 2002«. Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 11. 07. 2007. {{navedi splet}}: Preveri datumske vrednosti v: |accessdate= (pomoč)