Slovenci: Razlika med redakcijama
popravek rezultatov z navedbo vira |
mBrez povzetka urejanja |
||
| Vrstica 76: | Vrstica 76: | ||
* [[seznam narodov]] |
* [[seznam narodov]] |
||
* [[seznam plemiških družin na Slovenskem]] |
* [[seznam plemiških družin na Slovenskem]] |
||
== Opombe in sklici == |
|||
{{refsez}} |
|||
{{socio-stub}} |
{{socio-stub}} |
||
Redakcija: 00:19, 11. julij 2007
| Slika:Sln2.jpg | |
| Regije z večjim številom pripadnikov | |
|---|---|
 Slovenija:1.631.363 (2002) [1]
 Južna Afrika:100 (ocena)[1] | |
| Jeziki | |
| slovenščina | |
| Religija | |
| Prevladujejo rimokatoličani (69,1%), nekaj pa je tudi protestantov (1,2%), pravoslavcev (0,6%), muslimanov (0,6%) in drugih verstev (2,7%). Ateistov je 5,3%.[2] | |
| Sorodne etnične skupine | |
| drugi Slovani |
Slovénci so evropski slovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (2 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem v južni Avstriji (50.000), na Hrvaškem (25.000) in Madžarskem (6000).
Slovenija ima po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (RS) 1.996.370 prebivalcev, od tega 45.226 tujcev (31.3.2004). 30.812 slovenskih državljanov prebiva v tujini. Državljanov RS, ki imajo v RS stalno ali začasno prebivališče, vendar so že več kot leto odsotni zaradi prebivanja v tuji državi (zdomci) je 17.635 (vir: popis prebivalstva RS 2002). V drugih nekdanjih jugoslovanskih republikah je rojenih 181.400 slovenskih državljanov; v Nemčiji 12.400, v Avstriji 5.700.
Manjšine: v Avstriji se je na Koroškem za Slovence (po narodnosti) opredelilo 12.586 avstrijskih državljanov (vir: Volkszählung in Österreich, 2001), slovenska manjšina obstaja tudi v Italiji, kjer bi naj bilo okoli 100.000 Slovencev.
Slovenci spadajo v najseverozahodnejšo skupino južnih Slovanov, govorijo slovenščino.
Veliko Slovencev živi med drugim drugod po Evropi, v ZDA, Kanadi, Argentini, Avstraliji in celo na Japonskem, v Južnoafriški republiki ali na Madagaskarju. V Nemčiji živi 19.400 slovenskih državljanov, največ (7.787) v zvezni deželi Baden-Württemberg (vir: Statistisches Landesamt Baden-Württemberg, 2002).
Alpski Slovani v zgodnjem srednjem veku
Naselitev Slovanov na današnjem slovenskem etničnem prostoru je potekala v dveh naselitvenih valovih. Prvi val, ki je prišel s severa, je datiran okoli leta 550. Ti Slovani so pripadali zahodnoslovanski jezikovni skupini, prihajali pa so s področja Moravske.
Drugi, pomembnejši naselitveni val, ki je prišel z jugovzhoda, je datiran po letu 568, ko so se z današnjega slovenskega ozemlja v Italijo umaknili Langobardi. V izpraznjeni prostor, ki so ga deloma še naseljevali ostanki romaniziranih staroselcev, so se začeli naseljevati Slovani, ki so na to območje prodrli s pomočjo Avarov.
Ob slabitvi avarske oblasti nad Slovani v Vzhodnih Alpah in Panoniji se je na prostoru južne Koroške v začetku 7. stoletja razvila relativno samostojna krajina Slovanov (marca Vinedorum) s svojim knezom. Med letoma 623 in 658 so bili Alpski Slovani združeni pod kraljem Samom v t.i. Samovi plemenski zvezi. Ta zveza je po Samovi smrti propadla, neodvisnost pa je ohranila plemenska kneževina na območju današnje avstrijske Koroške, imenovana Karantanija.
Alpski Slovani v Frankovskem in Svetem rimskem cesarstvu
Zaradi vse hujšega pritiska Avarov na Karantanijo iz vzhoda je ta sprejela zvezo z Bavarci leta 745 in pozneje je priznala tudi Franke kot svoje vladarje, v 8. stoletju pa je počasi prevzela krščansko vero. Zadnja kneževina v tem obdobju je bila Kocljeva kneževina v Panoniji, ki pa je zgubila svojo samostojnost leta 874. Po porazu Avarov pri Augsburgu leta 955 izloči cesar Svetega rimskega cesarstva Oton II. Karantanijo iz Bavarske z ustanovitvijo Koroške vojvodine leta 976. Okrog Koroške se je na meji cesarstva oblikoval tudi venec mejnih grofij: Karantanske marke, Podravske in Savinjske marke ter Kranjske.
Razvoj slovenskega naroda
Prvi zapisi v slovenščini so Brižinski spomeniki, ki so tudi najstarejši ohranjeni latinični zapis v kateremkoli slovanskem jeziku. Brižinski spomeniki so najverjetneje nastali nekje v dolini reke Möll (slovensko Bela ali Mela), danes na avstrijskem Koroškem.
Izraz Slovenec se je verjetno pojavil šele po letu 1000, vendar je enoznačen pomen dobil šele v 19. stoletju, ko je slovenščina iz češčine prevzela besedo Slovan za označevanje vseh Slovanov. Dotedaj je namreč izraz Slovenec lahko pomenil Slovence ali Slovane.
Slovenci so se kot jezikovna skupnost začeli uveljavljati v obdobju reformacije, kot moderen narod pa po prevladujočem prepričanju šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.
Razvoj slovenskega narodnega vprašanja pod avstrijsko oblastjo
Slovenci in jugoslovanstvo
Razvoj slovenske državnosti v času od 1918 - 1992
Slovenci v tujini
- Ameriški Slovenci: po popisu iz leta 2000 176.691 Američanov navaja slovensko poreklo (PDF)
- Argentinski Slovenci
- Avstralski Slovenci
- Koroški Slovenci
- Italijanski Slovenci
- Kanadski Slovenci
- Madžarski Slovenci
Glej tudi
- demografija Slovenije,
- seznam Slovencev
- seznam Slovanov
- seznam narodov
- seznam plemiških družin na Slovenskem
Opombe in sklici
- ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,6 1,7 1,8 Trebše-Štolfa, Milica, ur., Klemenčič, Matjaž, odg. ur.: Slovensko izseljenstvo: zbornik ob 50-letnici Slovenske izseljenske matice. Ljubljana: Združenje Slovenska izseljenska matica, 2001.(COBISS)
- ↑ »Popis prebivalstva 2002«. Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 11. 07. 2007.
{{navedi splet}}: Preveri datumske vrednosti v:|accessdate=(pomoč)
 | Ta članek o sociologiji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |