Pijavke: Razlika med redakcijama
m notranje povezave |
|||
| Vrstica 17: | Vrstica 17: | ||
'''Pijávke''' ([[znanstveno ime]] '''''Hirudinea''''') so [[parazit]]ski [[organizem|organizmi]], ki drugim pijejo [[kri]]. Njeno strjevanje preprečijo z izločanjem [[snov]]i [[hirudin]]. Zaradi teh lastnosti so jih uporabljali v [[medicina|medicini]]. |
'''Pijávke''' ([[znanstveno ime]] '''''Hirudinea''''') so [[parazit]]ski [[organizem|organizmi]], ki drugim pijejo [[kri]]. Njeno strjevanje preprečijo z izločanjem [[snov]]i [[hirudin]]. Zaradi teh lastnosti so jih uporabljali v [[medicina|medicini]]. |
||
Pijavko najdemo v stoječih in počasi tekočih vodah. Ob lepem vremenu živahno skače, pri čemer se kačasto zvija od hrbtne proti trebušni strani. To ji omogoča dobro |
Pijavko najdemo v stoječih in počasi tekočih vodah. Ob lepem vremenu živahno skače, pri čemer se kačasto zvija od hrbtne proti trebušni strani. To ji omogoča dobro razvito [[mišica|mišičje]], ki jo sestavlja kožomišnica. Ob slabem vremenu pa miruje na dnu ali na [[rastline|rastlinah]]. |
||
==Opis== |
==Opis== |
||
Pijavkino telo je dolgo do 10 cm. S hrbtne in trebušne strani je nekokoliko sploščeno. Prečno je razdeljeno v kolobarje. Na sprednjih kolobarjih ima preproste oči, s katerimi loči svetlobo in temo. V sredi sprednje priseska ima [[usta]], ob njih pa tri gibljive, ostro nazobčane [[čeljust]]i. Zaradi svoje zelenorjave barve je težko opazljiva. Po dnu »hodi« s pomočjo priseskov. Takemu načinu premikanja imenujemo pendanje. |
Pijavkino telo je dolgo do 10 cm. S hrbtne in trebušne strani je nekokoliko sploščeno. Prečno je razdeljeno v kolobarje. Na sprednjih kolobarjih ima preproste [[oči]], s katerimi loči svetlobo in temo. V sredi sprednje priseska ima [[usta]], ob njih pa tri gibljive, ostro nazobčane [[čeljust]]i. Zaradi svoje zelenorjave barve je težko opazljiva. Po dnu »hodi« s pomočjo priseskov. Takemu načinu premikanja imenujemo pendanje. |
||
Pijavke prezimijo otrple v blatu. |
Pijavke prezimijo otrple v blatu. |
||
==Prehrana== |
==Prehrana== |
||
Pijavka sesa kri toplokrvnih živali. [[Koža|Kožo]] zareže s čeljustmi zraven pa spusti tekočino, ki prepreči strjevanje krvi. Kri sesa tako dolgo, dokler se njena razvejana [[jetra]] popolnoma ne napolnijo. Posesa tudi do toliko krvi, da postane trikrat večja. Kri nato prebavlja več mesecev. Strada lahko celo 2 leti. Pijavka diha s telesom. |
Pijavka sesa [[kri]] toplokrvnih živali. [[Koža|Kožo]] zareže s čeljustmi zraven pa spusti tekočino, ki prepreči strjevanje krvi. [[Kri]] sesa tako dolgo, dokler se njena razvejana [[jetra]] popolnoma ne napolnijo. Posesa tudi do toliko [[krvi]], da postane trikrat večja. [[Kri]] nato prebavlja več mesecev. Strada lahko celo 2 leti. Pijavka [[dihanje|diha]] s telesom. |
||
==Razmnoževanje== |
==Razmnoževanje== |
||
Pijavka je obojespolnica. V skupnem ovoju odloži od 5 do 15 jajc na zemljo nad gladino vode. Po šestih do osmih tednih se izležejo mlade pijavke, ki so nitaste in prozorne. Odrastejo v 5 letih. V mladosti se prehranjujejo z drobnimi vodnimi živalicami. |
Pijavka je [[hermafrodit|obojespolnica]]. V skupnem ovoju odloži od 5 do 15 jajc na zemljo nad gladino vode. Po šestih do osmih tednih se izležejo mlade pijavke, ki so nitaste in prozorne. Odrastejo v 5 letih. V mladosti se prehranjujejo z drobnimi vodnimi živalicami. |
||
==Klasifikacija== |
==Klasifikacija== |
||
Živali, ki imajo telo sestavljeno iz kolobarjev, združimo v skupino [[kolobarniki|kolobarnikov]]. Mednje spada tudi pijavka. Kolobarniki so po [[Hadži]]ju najpreprostejša skupina [[mnogočlenarji|mnogočlenarjev]], sodobna klasifikacija pa jih uvršča v naddeblo ''[[Lophotrochozoa]]''. Imajo podaljšano telo, ki je predeljeno v več členov, napolnjenih s tekočino. Kolobarniki imajo dobro razvito [[živčevje]], [[obtočila]] in [[izločala]]. Več vrst ima na vsakem členu par panožic, ki so nekoliko podobne nogam. |
[[Živali]], ki imajo telo sestavljeno iz kolobarjev, združimo v skupino [[kolobarniki|kolobarnikov]]. Mednje spada tudi pijavka. [[Kolobarniki]] so po [[Hadži]]ju najpreprostejša skupina [[mnogočlenarji|mnogočlenarjev]], sodobna klasifikacija pa jih uvršča v naddeblo ''[[Lophotrochozoa]]''. Imajo podaljšano telo, ki je predeljeno v več členov, napolnjenih s tekočino. [[Kolobarniki]] imajo dobro razvito [[živčevje]], [[obtočila]] in [[izločala]]. Več vrst ima na vsakem členu par panožic, ki so nekoliko podobne nogam. |
||
==Zanimivost== |
==Zanimivost== |
||
Redakcija: 13:54, 10. julij 2007
| Pijavke | ||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 Pijavka na kamenju
| ||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||
| ||||||||
| Redovi | ||||||||
|
Arhynchobdellida ali Rhynchobdellida |
Pijávke (znanstveno ime Hirudinea) so parazitski organizmi, ki drugim pijejo kri. Njeno strjevanje preprečijo z izločanjem snovi hirudin. Zaradi teh lastnosti so jih uporabljali v medicini.
Pijavko najdemo v stoječih in počasi tekočih vodah. Ob lepem vremenu živahno skače, pri čemer se kačasto zvija od hrbtne proti trebušni strani. To ji omogoča dobro razvito mišičje, ki jo sestavlja kožomišnica. Ob slabem vremenu pa miruje na dnu ali na rastlinah.
Opis
Pijavkino telo je dolgo do 10 cm. S hrbtne in trebušne strani je nekokoliko sploščeno. Prečno je razdeljeno v kolobarje. Na sprednjih kolobarjih ima preproste oči, s katerimi loči svetlobo in temo. V sredi sprednje priseska ima usta, ob njih pa tri gibljive, ostro nazobčane čeljusti. Zaradi svoje zelenorjave barve je težko opazljiva. Po dnu »hodi« s pomočjo priseskov. Takemu načinu premikanja imenujemo pendanje.
Pijavke prezimijo otrple v blatu.
Prehrana
Pijavka sesa kri toplokrvnih živali. Kožo zareže s čeljustmi zraven pa spusti tekočino, ki prepreči strjevanje krvi. Kri sesa tako dolgo, dokler se njena razvejana jetra popolnoma ne napolnijo. Posesa tudi do toliko krvi, da postane trikrat večja. Kri nato prebavlja več mesecev. Strada lahko celo 2 leti. Pijavka diha s telesom.
Razmnoževanje
Pijavka je obojespolnica. V skupnem ovoju odloži od 5 do 15 jajc na zemljo nad gladino vode. Po šestih do osmih tednih se izležejo mlade pijavke, ki so nitaste in prozorne. Odrastejo v 5 letih. V mladosti se prehranjujejo z drobnimi vodnimi živalicami.
Klasifikacija
Živali, ki imajo telo sestavljeno iz kolobarjev, združimo v skupino kolobarnikov. Mednje spada tudi pijavka. Kolobarniki so po Hadžiju najpreprostejša skupina mnogočlenarjev, sodobna klasifikacija pa jih uvršča v naddeblo Lophotrochozoa. Imajo podaljšano telo, ki je predeljeno v več členov, napolnjenih s tekočino. Kolobarniki imajo dobro razvito živčevje, obtočila in izločala. Več vrst ima na vsakem členu par panožic, ki so nekoliko podobne nogam.
Zanimivost
Največja pijavka je iz južnega Čila. Ta zraste tudi do 75 centimetrov v dolžino.
