Slovenija: Razlika med redakcijama
m robot Adding:lt,ca,is,he,fo |
|||
Vrstica 344: | Vrstica 344: | ||
[[bg:Словения]] |
[[bg:Словения]] |
||
[[bs:Slovenija]] |
[[bs:Slovenija]] |
||
[[ca:Eslovènia]] |
|||
[[cs:Slovinsko]] |
[[cs:Slovinsko]] |
||
[[cy:Slofenia]] |
[[cy:Slofenia]] |
||
Vrstica 353: | Vrstica 354: | ||
[[et:Sloveenia]] |
[[et:Sloveenia]] |
||
[[fi:Slovenia]] |
[[fi:Slovenia]] |
||
[[fo:Slovenia]] |
|||
[[fr:Slovénie]] |
[[fr:Slovénie]] |
||
[[he:סלובניה]] |
|||
[[hr:Slovenija]] |
[[hr:Slovenija]] |
||
[[hu:Szlovénia]] |
[[hu:Szlovénia]] |
||
[[id:Slovenia]] |
[[id:Slovenia]] |
||
[[is:Slóvenía]] |
|||
[[it:Slovenia]] |
[[it:Slovenia]] |
||
[[ja:スロベニア]] |
[[ja:スロベニア]] |
||
[[ko:슬로베니아]] |
[[ko:슬로베니아]] |
||
[[la:Slovenia]] |
[[la:Slovenia]] |
||
[[lt:Slovėnija]] |
|||
[[nds:Slowenien]] |
[[nds:Slowenien]] |
||
[[nl:Slovenië]] |
[[nl:Slovenië]] |
Redakcija: 13:57, 13. marec 2005
Repúblika Slovénija je obmorska in podalpska država na jugu Srednje Evrope, ki na zahodu meji na Italijo, na severu na Avstrijo, na severovzhodu na Madžarsko, na vzhodu in jugu na Hrvaško, na jugozahodu pa ima izhod na Jadransko morje.
Slovenija je članica Organizacije združenih narodov, zveze NATO, ter Evropske unije.
| |||||
Nacionalno geslo: - | |||||
Uradni jezik | slovenščina, italijanščina¹, madžarščina¹ | ||||
Glavno mesto | Ljubljana | ||||
Predsednik | Janez Drnovšek | ||||
Predsednik vlade | Janez Janša | ||||
Površina - Skupno - % voda |
150. na svetu 20.273 km² 0,6% | ||||
Prebivalstvo - Skupno (2004) - Gostota |
142. na svetu 1.997.004 | ||||
Neodvisnost - Razglašena - Priznana |
Od SFRJ 25. junij 1991 1992 | ||||
Valuta | Tolar | ||||
Časovni pas | UTC +1 | ||||
Državna himna | Zdravljica | ||||
Vrhnja internetna domena | .SI | ||||
Nacionalna klicna koda | 386 | ||||
¹ na območjih občin, kjer živi narodna manjšina. |
Zgodovina
Glej tudi: Zgodovina Slovenije
Slovanski predniki današnjih Slovencev so se najverjetneje naselili na ozemlju Slovenije v 6. stoletju. V 7. stoletju se je oblikovala Karantanija, prva država Slovencev in ena prvih slovanskih državnih tvorb. Leta 745 Karantanija izgubi samostojnost in pade pod bavarsko nadoblast, ti pa pozneje postanejo del Frankovske države. Ta si zavzema za pokristjanjevanje prebivalstva.
Okoli leta 1000 so napisani Brižinski spomeniki, prvi pisni dokument v slovenščini ter tudi prvo slovansko narečje, zapisano v latinici. V 14. stoletju pade večina slovenskega ozemlja v posest Habsburžanov, kar pozneje postane Avstro-Ogrska. Slovensko ozemlje je razdeljeno na pokrajine: Kranjsko, Goriško in Štajersko.
V letu 1848 so v Pomladi narodov med številnimi narodi tudi Slovenci s političnim programom zahtevali združeno Slovenijo.
Z razpadom avstro-ogrske monarhije leta 1918 so južni slovanski narodi nekdanje monarhije 29. oktobra 1918 razglasili narodno osvoboditev in ustanovitev samostojne države Slovencev, Hrvatov in Srbov s središčem v Zagrebu. Nevarnost s strani Italije, ki je zasedla Primorsko in Istro ter dele Dalmacije, in pritisk Srbov po združitvi v skupno državo, sta botrovali 1. decembra 1918 združitev Države SHS s Kraljevino Srbijo v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se je 1929 preimenovala v Kraljevino Jugoslavija.
Kraljevina Jugoslavija je med 2. svetovno vojno razpadla, Slovenci pa so se pridružili Demokratični federativni Jugoslaviji, uradno razglašeni 29. novembra 1945. Država se je leto kasneje 1946 preimenovala v Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo (FLRJ) in še kasneje leta 1963 v Socialistično federativno republiko Jugoslavijo (SFRJ).
Današnja Slovenija je na osnovi plebiscitne odločitve razglasila neodvisnost od SFRJ 25. junija 1991.
Politika
Slovenski vodja države je predsednik, ki ga izvolijo vsakih pet let. Nosilec izvršilne oblasti v Sloveniji je vlada, ki jo vodi predsednik vlade predsednik vlade. Poleg njega sestavljajo vlado še ministri. Tako predsednika vlade kot ministre izvoli državni zbor.
Dvodomni parlament sestavljata državni zbor in državni svet. Državni zbor ima 90 sedežev, ki jih deloma zasedajo neposredno izvoljeni predstavniki in deloma sorazmerno izvoljeni predstavniki. Državni svet ima 40 sedežev, predstavljajo ga družbene, gospodarske, strokovne in krajevno pomembne skupine. Parlamentarne volitve so vsake štiri leta, v državni svet pa vsakih pet let.
Članstvo v mednarodnih organizacijah
ACCT (opazovalka) - BIS - CE - CEI - EAPC - EBRD - EU - FAO - IADB - IAEA - IBRD - ICAO - ICC - ICCt - ICRM - IDA - IFC - IFRCS - IHO - ILO - IMF - IMO - Interpol - IOC - IOM - ISO - ITU - NAM (gostja) - NATO - NSG - OPCW - OSCE - OZN - PCA - PFP - UNCTAD - UNESCO - UNIDO - UNMIK - UNTSO - UPU - WCO - WEU (partnerska država) - WHO - WIPO - WMO - WToO - WTrO - ZC
Upravna razdelitev
Slovenija je upravno razdeljena na 193 občin, med katerimi jih ima 11 status mestne občine (zapisane so krepko).
Geografske koordinate skrajnih točk
Geografske koordinate skrajnih točk Slovenije so:
- na severu 46° 52' 37,52" SGŠ, 16° 14' 18,14" VGD, naselje Budinci v občini Šalovci,
- na jugu 45° 25' 18,34" SGŠ, 15° 10' 56,06" VGD, naselje Damelj v občini Črnomelj,
- na vzhodu 46° 28' 33,76" SGŠ, 16° 36' 07,69" VGD, naselje Benica v občini Lendava/Lendva,
- na zahodu 46° 17' 54,05" SGŠ, 13° 23' 47,81" VGD, v naselju Breginj v občini Kobarid.
Zračna razdalja po zemljepisni širini znaša 1°28' oziroma 163 km. Zračna razdalja po zemljepisni dolžini znaša 3°13' oziroma 248 km.
Vir: Ministrstvo za okolje, prostor in energijo - Geodetska uprava Republike Slovenije
Prazniki in dela prosti dnevi
Zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji (Ur. l. RS/I, št. 26-1091/1991) določa naslednje praznike in dela proste dneve:
Prazniki
- 1. in 2. januar - novo leto
- 8. februar - Prešernov dan, slovenski kulturni praznik
- 27. april - dan upora proti okupatorju
- 1. in 2. maj - praznik dela
- 25. junij - dan državnosti
- 1. november - dan spomina na mrtve
- 26. december - dan samostojnosti
Dela prosti dnevi
- nedelja po prvem pomladanskem ščipu - velikonočna nedelja in ponedeljek, velika noč
- nedelja sedem tednov po veliki noči - binkoštna nedelja, binkošti
- 15. avgust - Marijino vnebovzetje
- 31. oktober - dan reformacije
- 25. december - božič