Slovenija: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
Head (pogovor | prispevki)
m robot Adding:lt,ca,is,he,fo
Vrstica 344: Vrstica 344:
[[bg:Словения]]
[[bg:Словения]]
[[bs:Slovenija]]
[[bs:Slovenija]]
[[ca:Eslovènia]]
[[cs:Slovinsko]]
[[cs:Slovinsko]]
[[cy:Slofenia]]
[[cy:Slofenia]]
Vrstica 353: Vrstica 354:
[[et:Sloveenia]]
[[et:Sloveenia]]
[[fi:Slovenia]]
[[fi:Slovenia]]
[[fo:Slovenia]]
[[fr:Slovénie]]
[[fr:Slovénie]]
[[he:סלובניה]]
[[hr:Slovenija]]
[[hr:Slovenija]]
[[hu:Szlovénia]]
[[hu:Szlovénia]]
[[id:Slovenia]]
[[id:Slovenia]]
[[is:Slóvenía]]
[[it:Slovenia]]
[[it:Slovenia]]
[[ja:スロベニア]]
[[ja:スロベニア]]
[[ko:슬로베니아]]
[[ko:슬로베니아]]
[[la:Slovenia]]
[[la:Slovenia]]
[[lt:Slovėnija]]
[[nds:Slowenien]]
[[nds:Slowenien]]
[[nl:Slovenië]]
[[nl:Slovenië]]

Redakcija: 13:57, 13. marec 2005

Repúblika Slovénija je obmorska in podalpska država na jugu Srednje Evrope, ki na zahodu meji na Italijo, na severu na Avstrijo, na severovzhodu na Madžarsko, na vzhodu in jugu na Hrvaško, na jugozahodu pa ima izhod na Jadransko morje.

Slovenija je članica Organizacije združenih narodov, zveze NATO, ter Evropske unije.

Republika Slovenija
Zastava Slovenije Grb Slovenije
(Podrobno) (Podrobno)
Nacionalno geslo: -
Lega Slovenije v svetu
Uradni jezik slovenščina,
italijanščina¹, madžarščina¹
Glavno mesto Ljubljana
Predsednik Janez Drnovšek
Predsednik vlade Janez Janša
Površina
 - Skupno
 - % voda
150. na svetu
20.273 km²
0,6%
Prebivalstvo
 - Skupno (2004)
 - Gostota
142. na svetu

1.997.004
95/km²

Neodvisnost
 - Razglašena
 - Priznana
Od SFRJ
25. junij 1991
1992
Valuta Tolar
Časovni pas UTC +1
Državna himna Zdravljica
Vrhnja internetna domena .SI
Nacionalna klicna koda 386
¹ na območjih občin, kjer živi narodna manjšina.

Zgodovina

Glej tudi: Zgodovina Slovenije

Slovanski predniki današnjih Slovencev so se najverjetneje naselili na ozemlju Slovenije v 6. stoletju. V 7. stoletju se je oblikovala Karantanija, prva država Slovencev in ena prvih slovanskih državnih tvorb. Leta 745 Karantanija izgubi samostojnost in pade pod bavarsko nadoblast, ti pa pozneje postanejo del Frankovske države. Ta si zavzema za pokristjanjevanje prebivalstva.

Okoli leta 1000 so napisani Brižinski spomeniki, prvi pisni dokument v slovenščini ter tudi prvo slovansko narečje, zapisano v latinici. V 14. stoletju pade večina slovenskega ozemlja v posest Habsburžanov, kar pozneje postane Avstro-Ogrska. Slovensko ozemlje je razdeljeno na pokrajine: Kranjsko, Goriško in Štajersko.

V letu 1848 so v Pomladi narodov med številnimi narodi tudi Slovenci s političnim programom zahtevali združeno Slovenijo.

Z razpadom avstro-ogrske monarhije leta 1918 so južni slovanski narodi nekdanje monarhije 29. oktobra 1918 razglasili narodno osvoboditev in ustanovitev samostojne države Slovencev, Hrvatov in Srbov s središčem v Zagrebu. Nevarnost s strani Italije, ki je zasedla Primorsko in Istro ter dele Dalmacije, in pritisk Srbov po združitvi v skupno državo, sta botrovali 1. decembra 1918 združitev Države SHS s Kraljevino Srbijo v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se je 1929 preimenovala v Kraljevino Jugoslavija.

Kraljevina Jugoslavija je med 2. svetovno vojno razpadla, Slovenci pa so se pridružili Demokratični federativni Jugoslaviji, uradno razglašeni 29. novembra 1945. Država se je leto kasneje 1946 preimenovala v Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo (FLRJ) in še kasneje leta 1963 v Socialistično federativno republiko Jugoslavijo (SFRJ).

Današnja Slovenija je na osnovi plebiscitne odločitve razglasila neodvisnost od SFRJ 25. junija 1991.

Politika

Slovenski vodja države je predsednik, ki ga izvolijo vsakih pet let. Nosilec izvršilne oblasti v Sloveniji je vlada, ki jo vodi predsednik vlade predsednik vlade. Poleg njega sestavljajo vlado še ministri. Tako predsednika vlade kot ministre izvoli državni zbor.

Dvodomni parlament sestavljata državni zbor in državni svet. Državni zbor ima 90 sedežev, ki jih deloma zasedajo neposredno izvoljeni predstavniki in deloma sorazmerno izvoljeni predstavniki. Državni svet ima 40 sedežev, predstavljajo ga družbene, gospodarske, strokovne in krajevno pomembne skupine. Parlamentarne volitve so vsake štiri leta, v državni svet pa vsakih pet let.

Članstvo v mednarodnih organizacijah

ACCT (opazovalka) - BIS - CE - CEI - EAPC - EBRD - EU - FAO - IADB - IAEA - IBRD - ICAO - ICC - ICCt - ICRM - IDA - IFC - IFRCS - IHO - ILO - IMF - IMO - Interpol - IOC - IOM - ISO - ITU - NAM (gostja) - NATO - NSG - OPCW - OSCE - OZN - PCA - PFP - UNCTAD - UNESCO - UNIDO - UNMIK - UNTSO - UPU - WCO - WEU (partnerska država) - WHO - WIPO - WMO - WToO - WTrO - ZC

Upravna razdelitev

Slovenija je upravno razdeljena na 193 občin, med katerimi jih ima 11 status mestne občine (zapisane so krepko).

Geografske koordinate skrajnih točk

Geografske koordinate skrajnih točk Slovenije so:

  • na severu 46° 52' 37,52" SGŠ, 16° 14' 18,14" VGD, naselje Budinci v občini Šalovci,
  • na jugu 45° 25' 18,34" SGŠ, 15° 10' 56,06" VGD, naselje Damelj v občini Črnomelj,
  • na vzhodu 46° 28' 33,76" SGŠ, 16° 36' 07,69" VGD, naselje Benica v občini Lendava/Lendva,
  • na zahodu 46° 17' 54,05" SGŠ, 13° 23' 47,81" VGD, v naselju Breginj v občini Kobarid.

Zračna razdalja po zemljepisni širini znaša 1°28' oziroma 163 km. Zračna razdalja po zemljepisni dolžini znaša 3°13' oziroma 248 km.

Zemljevid Slovenije
Zemljevid Slovenije

Vir: Ministrstvo za okolje, prostor in energijo - Geodetska uprava Republike Slovenije

Prazniki in dela prosti dnevi

Zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji (Ur. l. RS/I, št. 26-1091/1991) določa naslednje praznike in dela proste dneve:

Prazniki

Dela prosti dnevi

Glej tudi

Predloga:WEU