Ljubljanski tramvaj: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Keber (pogovor | prispevki)
m wiki
Vrstica 16: Vrstica 16:
Že kmalu po ukinitvi tramvaja so se pojavile ideje o njegovi ponovni uvedbi, vedar pa so do danes te ideje ostale le na papirju.
Že kmalu po ukinitvi tramvaja so se pojavile ideje o njegovi ponovni uvedbi, vedar pa so do danes te ideje ostale le na papirju.


==Viri==

*Tadej Brate: ''Ljubljanski tramvaj včeraj, danes, jutri''. Tehniški muzej Slovenije, Ljubljana 1997

Viri:

Tadej Brate: ''Ljubljanski tramvaj včeraj, danes, jutri''. Tehniški muzej Slovenije, Ljubljana 1997






Redakcija: 13:11, 30. april 2007

Ljubljanski tramvaj je bil javno prevozno sredstvo namenjeno prevozu potnikov po Ljubljani. Ljubljanski tramvaj je obratoval od leta 1901 do leta 1958. V zadnjem času se pojavljajo ideje o ponovni uvedbi tramvaja - tokrat v modernejši izvedbi.

Zgodovina Ljubljanskega Tramvaja

Ljubljanski župan Ivan Hribar je 1. januarja 1900 napovedal, da se bo mesto zavzelo za uvedbo električnega tramvaja. Kmalu po tem so se začela prva projektna dela, gradnja remize (v Vodmatu) in prvih prog pa se je začela spomladi 1901. Poleti so opravljali prve poskusne vožnje, 6. septembra 1901 pa je tramvaj uradno začel z obratovanjem.

Tramvajski promet je takrat potekal po treh progah s 13 tramvajskimi vozovi z lastnim pogonom, eno prikolico in delovnim vozilom. Omrežje je merilo skupno 5220 metrov in je bilo v celoti elektrificirano z enosmernim tokom naptosti 500 V. Tramvajski vozovi so imeli vozniško kabino na obeh koncih in so lahko popolnoma enakovredno vozili v obe smeri, tako da na končnih postajah ni bilo potrebno obračanje. Vozilo je lahko sprejelo okoli 30 potnikov in je dosegalo hitrosti do 30 km/h.

Lastnik tramvaja je bilo podjetje Splošna maloželezniška družba, ki je bilo v lasti podjetja Siemens & Halske. V prvih letih obratovanja tramvaj ni prinesel želenega dobička, zato ga je v začetku tridesetih let prevzelo zato ustanovljeno podjetje Cestna električna železnica v mestni lasti. Takrat se je Ljubljana tudi precj razširila in zato so v letih 1931-1940 zgradili več novih prog.

Rezultat je bilo tramvajsko omrežje z več kot 20 km skupne dolžine, s 53 pogonskimi vozovi in z 19 potniškimi prikolicami. Zgradili so tudi novo remizo v Šiški - starejši Ljubljančani stavbo še vedno imenujejo Remiza ali Tramvajkomanda.

Vozovnica za ljubljanski tramvaj, okoli 1950. Na vozovnici je shema prog.

Po drugi svetovni vojni so poskušali obnoviti vozni park in proge, vendar pa je bil tramvaj očitno vedno bolj nezaželen. Leta 1951 je začel obratovati trolejbus in za tramvaj je bil to začetek konca. Dne 20. decembra 1958 se je ljubljanski tramvaj odpeljal na svojo zadnjo vožnjo - njegov "pogreb" je pospremila večtisočglava množica. Tračnice so potem precej hitro demontirali, še uporabna vozila pa so prodali v Osijek in Subotico

Že kmalu po ukinitvi tramvaja so se pojavile ideje o njegovi ponovni uvedbi, vedar pa so do danes te ideje ostale le na papirju.

Viri

  • Tadej Brate: Ljubljanski tramvaj včeraj, danes, jutri. Tehniški muzej Slovenije, Ljubljana 1997


Zunanje povezave