Grad Strmol: Razlika med redakcijama
Nova stran: :''Za grad Strmol v občini Rogatec glejte dvorec Strmol''. thumb|Grad Strmol na Gorenjskem '''Grad Strmol''' stoji vznožju [[... |
dopolnite, Grajski park |
||
| Vrstica 2: | Vrstica 2: | ||
[[Slika:Grad-Strmol-Slovenia.JPG|thumb|Grad Strmol na Gorenjskem]] |
[[Slika:Grad-Strmol-Slovenia.JPG|thumb|Grad Strmol na Gorenjskem]] |
||
'''Grad Strmol''' stoji vznožju [[Dvorjanski hrib|Dvorjanskega hriba]], v bližini vasi [[Češnjevek]], [[Grad, Cerklje|Grad]] in [[Dvorje, Cerklje|Dvorje]] pri [[Cerklje na Gorenjskem|Cerkljah na Gorenjskem]]. Ime je dobil po svojih prvih lastnikih, ''Strmolskih'' in tako spada med redke gradove v Sloveniji, ki so v vsej svoji zgodovini ohranili slovensko ime. Grad služi protokolarnim potrebam [[vlada Republike Slovenije|vlade Republike Slovenije]]. |
'''Grad Strmol''' stoji vznožju [[Dvorjanski hrib|Dvorjanskega hriba]], v bližini vasi [[Češnjevek]], [[Grad, Cerklje|Grad]] in [[Dvorje, Cerklje|Dvorje]] pri [[Cerklje na Gorenjskem|Cerkljah na Gorenjskem]]. Ime je dobil po svojih prvih lastnikih, ''Strmolskih'' in tako spada med redke gradove v Sloveniji, ki so v vsej svoji zgodovini ohranili slovensko ime. Grad služi protokolarnim potrebam [[vlada Republike Slovenije|vlade Republike Slovenije]]. |
||
==Grajski park== |
|||
Podatki o ureditvi okolice gradu konec [[17. stoletje|17. stoletja]] so zelo skromni. Verjetno se je na pobočju pod gradom razprostiral sadovnjak, na ravnini pod njim pa so bili štirje [[ribnik]]i oziroma bajerji, ki so se napajali s studenca, ki je imel izvir nedaleč od gradu. Do tja je vodila sprehajalna pot z drevoredom s klopmi za posedanje. Od tedaj se zasnova v osnovi ni bistveno spreminjala. Od nekdanjih ribnikov se je ohranil le eden. Današnjo zasnovo oblikuje dostopna pot, ki se v rahlem loku vzpne po pobočju na pravokotno dvorišče obdano z zidcem za gradom. Na zidcu stojijo vrtne plastike [[putti|puttov]] (dečki, ki v rokah držijo razne predmete, živali in pridelke) in ženskih figuric neznanega kiparja, ki so nekdaj krasile [[barik|baročni]] vrt graščine [[Zalog pri Cerkljah|Zalog]] (Wartenberg) in so jih v šestdesetih letih skupaj s plastikama atlantov z vzhodnega stopnišča graščine prenesli na to mesto. Na nasprotni strani dvorišča se pot zopet spušča do priključka na bližnjo cesto. Med dostopnima potema je svobodno oblikovan park z elementi krajinskega sloga z oblikovanim [[jezero]]m in neavtohtonimi vrstami dreves. |
|||
==Viri== |
|||
* Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije, Zavod SR Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine,Ljubljana 1988 |
|||
== Glej tudi == |
== Glej tudi == |
||
Redakcija: 17:37, 9. april 2007
- Za grad Strmol v občini Rogatec glejte dvorec Strmol.
Grad Strmol stoji vznožju Dvorjanskega hriba, v bližini vasi Češnjevek, Grad in Dvorje pri Cerkljah na Gorenjskem. Ime je dobil po svojih prvih lastnikih, Strmolskih in tako spada med redke gradove v Sloveniji, ki so v vsej svoji zgodovini ohranili slovensko ime. Grad služi protokolarnim potrebam vlade Republike Slovenije.
Grajski park
Podatki o ureditvi okolice gradu konec 17. stoletja so zelo skromni. Verjetno se je na pobočju pod gradom razprostiral sadovnjak, na ravnini pod njim pa so bili štirje ribniki oziroma bajerji, ki so se napajali s studenca, ki je imel izvir nedaleč od gradu. Do tja je vodila sprehajalna pot z drevoredom s klopmi za posedanje. Od tedaj se zasnova v osnovi ni bistveno spreminjala. Od nekdanjih ribnikov se je ohranil le eden. Današnjo zasnovo oblikuje dostopna pot, ki se v rahlem loku vzpne po pobočju na pravokotno dvorišče obdano z zidcem za gradom. Na zidcu stojijo vrtne plastike puttov (dečki, ki v rokah držijo razne predmete, živali in pridelke) in ženskih figuric neznanega kiparja, ki so nekdaj krasile baročni vrt graščine Zalog (Wartenberg) in so jih v šestdesetih letih skupaj s plastikama atlantov z vzhodnega stopnišča graščine prenesli na to mesto. Na nasprotni strani dvorišča se pot zopet spušča do priključka na bližnjo cesto. Med dostopnima potema je svobodno oblikovan park z elementi krajinskega sloga z oblikovanim jezerom in neavtohtonimi vrstami dreves.
Viri
- Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije, Zavod SR Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine,Ljubljana 1988
