Pojdi na vsebino

Vzvratno gibanje: Razlika med redakcijama

dodanih 39 zlogov ,  pred 15 leti
m
dp
m (tn)
m (dp)
[[Slika:Retrograde Motion.bjb.svg|thumb|right|250px|right|Skica vzvratnega gibanja]]
 
'''Vzvrátno gíbanje''' (ali '''retrográdno''' in tudi obrátno gíbanje) je v [[astronomija| astronomiji]] [[gibanje]] [[nebesno telo|nebesnih teles]] v smeri, ki je obratna od smeri gibanja ostalih podobnih teles. Pri nebesnih telesih je takšno gibanje lahko dejansko (zaradi smeri vrtenja telesa) ali navidezno (zaradi [[lega|lege]] opazovalca). Gibanje v obratni smeri (v smeri gibanja večine teles) imenujemo [[napredno gibanje|napredno]], oziroma [[progradno gibanje]].
 
V [[Osončje|Osončju]] se večina teles giblje v smeri, ki je enaka smeri gibanja [[ura (naprava)|urinih]] kazalcev, če gledamo iz smeri zvezde [[Severnica| Severnice]]. Njihovo gibanje je torej progradno. Gibanje večine teles v Osončju v progradni smeri ima vzrok v načinu njegovega nastanka. Osončje je nastalo iz oblaka [[mezvezdna snov| medvezdne snovi]] in njegovo začetno vrtenje ima posledice v načinu vrtenja teles v njem. Nekateri manjši [[naravni satelit|naravni sateliti]] (lune) se gibljejo v obratni smeri gibanja kazalcev na uri (gledano iz severnega pola) in jih zato imenujemo retrogradni sateliti. Nekateri veliki [[planet]]i imajo lahko tudi več retrogradnih kot progradnih satelitov. Retrogradni sateliti so običajno ujeti [[asteroid]]i ali ujeta telesa iz [[Kuiperjev pas|Kuiperjevega pasu]]. Retrogradne [[tir]]nice imajo še nekateri asteroidi in [[komet]]i