Palača Hampton Court: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
|||
| Vrstica 13: | Vrstica 13: | ||
Ena največjih znamenitosti pa je zagotovo [[labirint]], ki obstaja že vse od leta 1689. Ta je velik 1300m2 in se ponaša s kar 800m poti. Labirint leži v mogočnem parku, ki obdaja palačo in se razteza kar na 24ha. |
Ena največjih znamenitosti pa je zagotovo [[labirint]], ki obstaja že vse od leta 1689. Ta je velik 1300m2 in se ponaša s kar 800m poti. Labirint leži v mogočnem parku, ki obdaja palačo in se razteza kar na 24ha. |
||
Seveda pa k pravi palači spadajo tudi strašljive zgodbe, tako je tudi v Hampton Court Palace slišati, da bi naj strašili duhovi, na primer Sibel Penn, ki je bila varuška kralja [[Edvarda I. ]], ena naj bi bila [[Jane Seymour]] in ena [[Katharina Howard]] – obe eni izmed šestih žen kralja Henrika VIII. |
Seveda pa k pravi palači spadajo tudi strašljive zgodbe, tako je tudi v Hampton Court Palace slišati, da bi naj strašili duhovi, na primer Sibel Penn, ki je bila varuška kralja [[Edvarda I. ]], ena naj bi bila [[Jane Seymour]] in ena [[Katharina Howard]] – obe eni izmed šestih žen kralja Henrika VIII. |
||
==Zunanje povezave== |
==Zunanje povezave== |
||
http://hrp.org.uk/hampton |
http://hrp.org.uk/hampton |
||
==Viri== |
|||
Redakcija: 00:57, 5. april 2007
Hampton Court Palace je britanska kraljeva palača, ki se nahaja nekoliko jugozahodno od centra Londona, na obrežju reke Temze v predelu Richmond upon Thames.
Zgodovina
Nekje od 12. stoletja naprej je bilo zemljišče, na katerem danes stoji Hampton Court Palace, v lasti viteškega reda svetega Janeza. V začetku 16. stoletja, v času vladavine kralja Henrika VIII., pa je prešlo v last Yorškega nadškofa in kraljevega ministra Wolseya, ki je pričel leta 1514 graditi palačo in jo dokončal v roku naslednjih sedmih let. Sprva sicer ni bil namen zgraditi kraljevo palačo, temveč podeželsko posestvo za Wolseya, vendar jo je bil leta 1528 primoran predati kralju Henriku VIII., ki je dal zgradbo prenoviti in povečati. Med drugim je dogradil t.i. Great Hall (veliko dvorano), Pond Garden (vodni vrt), tudorske kuhinje in eno izmed prvih teniških igrišč (vendar je tu govor o prvotni varianti tenisa, ne tej različici, ki jo poznamo danes).
Leta 1604 je bila palača prizorišče srečanja med kraljem Jakobom I. in puritanci, ki je postalo znano pod imenom Hampton Court konferenca. Ta na žalost ni pripeljala do sporazuma med obema stranema.
Naslednja večja sprememba je palačo doletela pod vladavino kralja Viljema in kraljice Marije, ki sta zaposlila znamenitega arhitekta Sir Christopher Wrena, da prenovi palačo. Tako je bilo med leti 1689-1694 porušeno eno krilo palače in nadomeščeno z novim krilom v stilu baroka. V tem času je palača postala tudi uradna rezidenca kraljeve družine. Kasneje je kraljica Anna preuredila notranjo opremo. Jurij II. je bil zadnji kralj, ki se je lotil večjih sprememb na palači. Vse od njegovega naslednika naprej so postale druge londonske palače bolj priljubljeno bivališče kraljeve družine. Leta 1838 se je tako kraljica Viktorija odločila, da odpre palačo za javnost.
Znamenitosti
V Hamptom Court Palace se mešata predvsem dva stila: angleški tudorski stil in angleški barok. Prav tako navdušujoča je zbirka del številnih znanih umetnikov kot so: Lely, Tizian, Tintoretto, Veronese, Holbein, Pieter Brueghel d.Ä., Thornhill in van Dyck. Znana je tudi astronomoska ura, ki je še iz časov vladavine kralja Henrika VIII.
Ena največjih znamenitosti pa je zagotovo labirint, ki obstaja že vse od leta 1689. Ta je velik 1300m2 in se ponaša s kar 800m poti. Labirint leži v mogočnem parku, ki obdaja palačo in se razteza kar na 24ha. Seveda pa k pravi palači spadajo tudi strašljive zgodbe, tako je tudi v Hampton Court Palace slišati, da bi naj strašili duhovi, na primer Sibel Penn, ki je bila varuška kralja Edvarda I. , ena naj bi bila Jane Seymour in ena Katharina Howard – obe eni izmed šestih žen kralja Henrika VIII.