Močvirje: Razlika med redakcijama
delitev močvirij, +viri |
v delu |
||
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
{{v delu}} |
|||
[[Slika:Lütt-Witt Moor-2.jpg|thumb|300px|right|Močvirje]] |
[[Slika:Lütt-Witt Moor-2.jpg|thumb|300px|right|Močvirje]] |
||
'''Močvirje''' je [[habitat]], za katereg so značilne kisle kamninske podlage. Najobsežnejša močvirja se nahajajo v neotropski in tropski [[Afrika|Afriki]], v manjšem obsegu pa jih najdemo tudi drugje po svetu. Močvirja niso bogata z rastlinskimi in živalskimi vrstami, razen v tropskih predelih. |
'''Močvirje''' je [[habitat]], za katereg so značilne kisle kamninske podlage. Najobsežnejša močvirja se nahajajo v neotropski in tropski [[Afrika|Afriki]], v manjšem obsegu pa jih najdemo tudi drugje po svetu. Močvirja niso bogata z rastlinskimi in živalskimi vrstami, razen v tropskih predelih. |
||
== Slovenska imena za močvirje == |
|||
[[Slovenščina]] pozna okoli 30 izrazov za močvirni svet, imenotvornih pa je precej manj, to sta predvsem blato in mokrota. Iz besede moča so izpeljane močava, močile in močvirje. |
|||
== Nastanek močvirij == |
|||
Marsikatero močvirje je nastalo po človekovi zaslugi: zaradi pretirane sečnje gozdov so padavinske vode zastajale v nastalih kotanjah in omogočile rast šotnih mahov. Padavinsko močvirje z več metrov visokimi vzpetinami šotnega mahu na Ljubljanskem barju je nastalo zaradi rimske uravnave poglavitne vodne žile Ljubljanice. Za varovalnimi nasipi je voda zastajala, v njej so se zarasli šotni mahovi, ki so sčasoma prerasli tedanjo raven. |
|||
==Delitev močvirij== |
==Delitev močvirij== |
||
⚫ | [[Hidrologija|Hidrološko]] lahko delimo močvirja predvsem na povirna, okopnitvena, slemenska, deževnična, poplavna in pretočna močvirja. Pogoste pa so kombinacije. Slovenska [[visoko barje|visoka barja]] so po nastanku okopnitvena močvirja, [[Pohorje|pohorska]] barja pa so po nastanku slemenska, ki pa zdaj živijo kot deževnična močvirja. |
||
[[Hidrologija|Hidrološko]] lahko delimo močvirja predvsem na: |
|||
* [[povirno močvirje|povirna močvirja]] |
|||
===Povirna močvirja=== |
|||
* [[okopnitveno močvirje|okopnitvena močvirja]] |
|||
Povirno močvirje nastaja tam, kjer [[voda]] ob [[izvir]]u zastaja. Ima prepoznavne lastnosti [[nizko barje|nizkega barja]]. V povirnem močvirju je voda plitva in čista, zato se tukaj rastlinstvo se razlikuje od tistega v [[mlaka|mlaki]]. |
|||
* [[slemensko močvirje|slemenska močvirja ]] |
|||
* [[deževnično močvirje|deževnična močvirja]] |
|||
Poznamo tri vrste povirnih močvirij: |
|||
* [[poplavno močvirje|poplavna močvirja]] |
|||
* s talnim izvorom, |
|||
* [[pretočno močvirje|pretočna močvirja]] |
|||
* z dotokom površinske vode |
|||
⚫ | |||
* mezeča močvirja (zamok). |
|||
Povirna močvirja nastanejo tako na [[travnik]]u kot v [[gozd]]u, pogosto pa tudi v loki, kjer ima podoben izgled kot [[mrtvica]]. |
|||
Moč povirnega močvirja je odvisna od moči izvira, ki ga napaja. Močvirje lahko presahne v sušnih zimskih in poletnih mesecih. Preproste živali, kot so škrgonožci in vodne bolhe, so se takim razmeram prilagodile s pomočjo pospešenega in silovitega razmnoževanja. |
|||
===Okopnitvena močvirja=== |
|||
===Slemenska močvirja=== |
|||
===Deževnična močvirja=== |
|||
===Poplavna močvirja=== |
|||
===Pretočna močvirja=== |
|||
== Viri == |
== Viri == |
Redakcija: 10:13, 26. marec 2007
Ta članek je za krajši čas rezerviran, saj ga namerava eden izmed sodelavcev v večji meri preurediti. Prosimo vas, da strani v tem času ne spreminjate, saj bi lahko prišlo do navzkrižja urejanj. Če je iz zgodovine strani razvidno, da je zadnjih nekaj dni ni spreminjal nihče, lahko to predlogo odstranite. |
Močvirje je habitat, za katereg so značilne kisle kamninske podlage. Najobsežnejša močvirja se nahajajo v neotropski in tropski Afriki, v manjšem obsegu pa jih najdemo tudi drugje po svetu. Močvirja niso bogata z rastlinskimi in živalskimi vrstami, razen v tropskih predelih.
Slovenska imena za močvirje
Slovenščina pozna okoli 30 izrazov za močvirni svet, imenotvornih pa je precej manj, to sta predvsem blato in mokrota. Iz besede moča so izpeljane močava, močile in močvirje.
Nastanek močvirij
Marsikatero močvirje je nastalo po človekovi zaslugi: zaradi pretirane sečnje gozdov so padavinske vode zastajale v nastalih kotanjah in omogočile rast šotnih mahov. Padavinsko močvirje z več metrov visokimi vzpetinami šotnega mahu na Ljubljanskem barju je nastalo zaradi rimske uravnave poglavitne vodne žile Ljubljanice. Za varovalnimi nasipi je voda zastajala, v njej so se zarasli šotni mahovi, ki so sčasoma prerasli tedanjo raven.
Delitev močvirij
Hidrološko lahko delimo močvirja predvsem na povirna, okopnitvena, slemenska, deževnična, poplavna in pretočna močvirja. Pogoste pa so kombinacije. Slovenska visoka barja so po nastanku okopnitvena močvirja, pohorska barja pa so po nastanku slemenska, ki pa zdaj živijo kot deževnična močvirja.
Povirna močvirja
Povirno močvirje nastaja tam, kjer voda ob izviru zastaja. Ima prepoznavne lastnosti nizkega barja. V povirnem močvirju je voda plitva in čista, zato se tukaj rastlinstvo se razlikuje od tistega v mlaki.
Poznamo tri vrste povirnih močvirij:
- s talnim izvorom,
- z dotokom površinske vode
- mezeča močvirja (zamok).
Povirna močvirja nastanejo tako na travniku kot v gozdu, pogosto pa tudi v loki, kjer ima podoben izgled kot mrtvica.
Moč povirnega močvirja je odvisna od moči izvira, ki ga napaja. Močvirje lahko presahne v sušnih zimskih in poletnih mesecih. Preproste živali, kot so škrgonožci in vodne bolhe, so se takim razmeram prilagodile s pomočjo pospešenega in silovitega razmnoževanja.
Okopnitvena močvirja
Slemenska močvirja
Deževnična močvirja
Poplavna močvirja
Pretočna močvirja
Viri
- Izbrana življenjska okolja rastlin in živali v Sloveniji, Iztok Geister, 1999, ISBN 961-618-95-8