Terencij: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Fran (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Fran (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 3: Vrstica 3:
Rojen v [[Kartagina|Kartagini]]. Kot mlad suženj je prišel v Rim, kjer mu je njegov gospodar, [[senator]] [[Terencij Lukan]], daroval svobodo in ga [[izobrazba|izobrazil]]. Gibal se je med ljubitelji [[literatura|literature]], ki so se zbrali okrog [[Scipion mlajši|Scipiona mlajšega]] ([[Scipionov krog]]). Ohranjenih je šest njegovih [[komedij]]a, ki jih je napisal pod vplivom atiške komedije, zlasti [[Mendr|Mendrovih]] del. Namesto [[Grčija|grškega]] prologa je uvedel svoj uvod, v katerem se je pojasnil umetnosten motiv in obračunaval z literarnimi [[nasprotniki]]. Ni uporabljal preprostih šal kot [[Plavt]] in od njega je bil močnejši v karakterizaciji oseb in zaradi [[drama|drame]]. V glavnem je živahno posal ljubezenske zaplete, ki so se na koncu srečno končali s poroko. V rimski literaturi je utiral pot [[helenizem|helenizmu]]. Glavna dela: ''Audria'' (Dekle iz Androsa. [[165 pr. n. št.]]), ''Heautontimorumenos'' (Kaznovalec samega sebe [[163 pr. n. št.]]), ''Eunuchus'' (Skopljenec ''161 pr. n. št.''), ''Adelphoe'' (Brata [[160 pr. n. št.]]) … Vplival je na mnoge kasnejše avtorje, med drugim na [[Jean Baptiste Poquelin Molière|Molièra]], [[L. Holberg|L. Holberga]] in [[G.E. Lessing|G.E. Lessinga]].
Rojen v [[Kartagina|Kartagini]]. Kot mlad suženj je prišel v Rim, kjer mu je njegov gospodar, [[senator]] [[Terencij Lukan]], daroval svobodo in ga [[izobrazba|izobrazil]]. Gibal se je med ljubitelji [[literatura|literature]], ki so se zbrali okrog [[Scipion mlajši|Scipiona mlajšega]] ([[Scipionov krog]]). Ohranjenih je šest njegovih [[komedij]]a, ki jih je napisal pod vplivom atiške komedije, zlasti [[Mendr|Mendrovih]] del. Namesto [[Grčija|grškega]] prologa je uvedel svoj uvod, v katerem se je pojasnil umetnosten motiv in obračunaval z literarnimi [[nasprotniki]]. Ni uporabljal preprostih šal kot [[Plavt]] in od njega je bil močnejši v karakterizaciji oseb in zaradi [[drama|drame]]. V glavnem je živahno posal ljubezenske zaplete, ki so se na koncu srečno končali s poroko. V rimski literaturi je utiral pot [[helenizem|helenizmu]]. Glavna dela: ''Audria'' (Dekle iz Androsa. [[165 pr. n. št.]]), ''Heautontimorumenos'' (Kaznovalec samega sebe [[163 pr. n. št.]]), ''Eunuchus'' (Skopljenec ''161 pr. n. št.''), ''Adelphoe'' (Brata [[160 pr. n. št.]]) … Vplival je na mnoge kasnejše avtorje, med drugim na [[Jean Baptiste Poquelin Molière|Molièra]], [[L. Holberg|L. Holberga]] in [[G.E. Lessing|G.E. Lessinga]].


[[[[Kategorija]]:[[Seznam rimskih pesnikov|Rimski pesnik]]]]
[[Kategorija:Rimski pesnik]]

Redakcija: 19:59, 6. marec 2007

Terencij, (Publius Terentius Afer), rimski komediograf, * ok. 195 pr. n. št.,† 159 pr. n. št.

Rojen v Kartagini. Kot mlad suženj je prišel v Rim, kjer mu je njegov gospodar, senator Terencij Lukan, daroval svobodo in ga izobrazil. Gibal se je med ljubitelji literature, ki so se zbrali okrog Scipiona mlajšega (Scipionov krog). Ohranjenih je šest njegovih komedija, ki jih je napisal pod vplivom atiške komedije, zlasti Mendrovih del. Namesto grškega prologa je uvedel svoj uvod, v katerem se je pojasnil umetnosten motiv in obračunaval z literarnimi nasprotniki. Ni uporabljal preprostih šal kot Plavt in od njega je bil močnejši v karakterizaciji oseb in zaradi drame. V glavnem je živahno posal ljubezenske zaplete, ki so se na koncu srečno končali s poroko. V rimski literaturi je utiral pot helenizmu. Glavna dela: Audria (Dekle iz Androsa. 165 pr. n. št.), Heautontimorumenos (Kaznovalec samega sebe 163 pr. n. št.), Eunuchus (Skopljenec 161 pr. n. št.), Adelphoe (Brata 160 pr. n. št.) … Vplival je na mnoge kasnejše avtorje, med drugim na Molièra, L. Holberga in G.E. Lessinga.