György Ligeti: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 3: Vrstica 3:
Ligeti je eden največjih skladateljev [[resna glasba|resne glasbe]] [[20. stoletje|20. stoletja]]. Širšemu občinstvu je poznan tudi kot avtor glasbe za [[film]]e [[režiser]]ja [[Stanley Kubrick|Stanleya Kubricka]] ''[[2001: Vesoljska odiseja (film)|2001: Vesoljska odiseja]] (2001: A Space Odyssey)'' (1968), ''[[The Shining]]'' (1980) in ''[[Oči široko zaprte]] (Eyes Wide Shut)'' (1999).
Ligeti je eden največjih skladateljev [[resna glasba|resne glasbe]] [[20. stoletje|20. stoletja]]. Širšemu občinstvu je poznan tudi kot avtor glasbe za [[film]]e [[režiser]]ja [[Stanley Kubrick|Stanleya Kubricka]] ''[[2001: Vesoljska odiseja (film)|2001: Vesoljska odiseja]] (2001: A Space Odyssey)'' (1968), ''[[The Shining]]'' (1980) in ''[[Oči široko zaprte]] (Eyes Wide Shut)'' (1999).


člkjnmjčknkčljnčkjl
== Žienje in delo ==

Sprva se je šolal na [[konservatorij]]u v [[Kolozsvár]]u (zdaj [[Cluj-Napoca]]) v [[Transilvanija|Transilvaniji]] ([[Romunija]]). Zaradi njegovega [[Judje|judovskega]] porekla so šolanje s prisilnim delom leta [[1943]] prekinili [[nacizem|nacisti]], njegove starše, brata in ostale sorodnike pa so odpeljali v [[koncentracijsko taborišče]] [[Auschwitz]], preživela je samo njegova mati.

Po [[druga svetovna vojna|vojni]] je Ligeti nadaljeval študij v [[Budimpešta|Budimpešti]] in diplomiral leta [[1949]]. Njegovi mentorji so bili [[Pál Kadosa]], [[Ferenc Farkas]], [[Zoltan Kodaly|Zoltán Kodály]] in [[Sandor Veress|Sándor Veress]]. Zatem se je eno leto udejstvoval v [[etnomuzikologija|etnomuzikoloških]] raziskavah romunske [[ljudska glasba|ljudske glasbe]]. Kmalu je postal profesor [[harmonija|harmonije]], [[kontrapunkt]]a in [[glasbena analiza|glasbene analize]] v Budimpešti, na šoli, kjer je študiral. Decembra [[1956]], dva meseca po zatiranju [[Rdeča armada|Sovjetske vojske]], se je preselil na [[Dunaj]] in prejel [[Avstrija|avstrijsko]] [[državljanstvo]].

V Avstriji je imel priložnost spoznati mnoge [[avantgarda|avantgardne]] skladatelje, saj je bila povojna Madžarska odrezana od kulturnega dogajanja na področju [[Zahodna Evropa|Zahodne Evrope]]. V začetnem obdobju [[elektroakustična glasba|elektroakustične glasbe]] se je spoprijateljil s skladateljema [[Karlheinz Stockhausen|Karlheinzem Stockhausnom]] in [[Gottfried Michael Koenig|Gottfriedom Michaelom Koenigom]], ki sta bila pionirja v tej glasbeni struji. Skupaj so delovali v [[Köln|kölnskem]] [[glasbeni studio|studiu]] in odkrivali nove zvočne razsežnosti. Ne glede na to je Ligeti večinoma komponiral glasbo za akustične [[glasbilo|instrumente]], ki pa so pogosto morali izvajati glasbo na način, podoben elektronskemu. V tem času je pridobil sloves in ugled.

Med leti [[1973]] in [[1989]] je pedagoško deloval v [[Hamburg]]u.

Je član [[Evropska akademija znanosti in umetnosti|Evropske akademije znanosti in umetnosti]].


== Najpomembnejša dela ==
== Najpomembnejša dela ==

Redakcija: 22:37, 5. marec 2007

György Sándor Ligeti, madžarski skladatelj in akademik, * 28. maj 1923, Dicsöszentmárton (zdaj Târnăveni), Madžarska, † 12. junij 2006, Dunaj, Avstrija.

Ligeti je eden največjih skladateljev resne glasbe 20. stoletja. Širšemu občinstvu je poznan tudi kot avtor glasbe za filme režiserja Stanleya Kubricka 2001: Vesoljska odiseja (2001: A Space Odyssey) (1968), The Shining (1980) in Oči široko zaprte (Eyes Wide Shut) (1999).

člkjnmjčknkčljnčkjl

Najpomembnejša dela

  • Andante in Allegro za godalni kvartet (1950)
  • Balada si joc za 2 violini (1950)
  • Concert românesc za orkester (1951)
  • Musica ricercata za klavir (1951-1953)
  • Godalni kvartet št. 1, "Métamorphoses nocturnes" (1953-54)
  • Glissandi, elektronska glasba (1957)
  • Artikulation, elektronska glasba (1958)
  • Apparitions za orkester (1958-59)
  • Atmosfere (Atmosphères) za orkester (1961)
  • Volumina za orgle (1961-62, revidirano 1966)
  • Simfonična pesnitev za 100 metronomov (Poème Symphonique for 100 metronomes) (1962)
  • Rekvijem za sopran in mezzosopran solo, mešani zbor in orkester (1963-65)
  • Koncert za violončelo in orkester (1966)
  • Lux Aeterna za 16 solističnih pevskih glasov (1966)
  • Lontano za orkester (1967)
  • 2 etudi za orgle (1967, 1969)
  • Continuum za čembalo (1968)
  • Ramifications za 12 solističnih godalnih instrumentov (1968-69)
  • Godalni kvartet št. 2 (1968)
  • 10 skladb za pihalni kvintet (1968)
  • Komorni koncert za 13 instrumentalistov (1969-70)
  • Melodije za orkester (1971)
  • Dvojni koncert za flavto, oboo in orkester (1972)
  • Clocks and Clouds for 12 female voices (1973)
  • San Francisco Polyphony za orkester (1973-74)
  • Etude za klavir, 1. zvezek (1985)
  • Koncert za klavir in orkester (1985-88)
  • Koncert za violino in orkester (1992)
  • Etude za klavir, 2. zvezek (1988-94)
  • Hamburški koncert za rog solo in komorni orkester s 4 obligatnimi naravnimi rogovi (1998-99, revidirano 2003)
  • Síppal, dobbal, nádihegedűvel: posvečeno Weöresu Sándorju (2000)
  • Etude za klavir, 3. zvezek (1995-2001)

Nagrade

  • Grawemeyerjeva nagrada za glasbeno kompozicijo (Etude za klavir) (1986)
  • Schock Prize za glasbeno umetnost (1995)
  • Nagrada Kyoto (2001)
  • Nagrada Polar Music (2004)

Glej tudi

Zunanje povezave

- v angleščini:

- v slovenščini: