Sveta aliansa: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Smihael (pogovor | prispevki)
odstranil {{hist-stub}}
IP 213 (pogovor | prispevki)
popravki
Vrstica 1: Vrstica 1:
'''Sveta aliansa''' je [[politika|politična]] in [[vojska|vojaška]] [[zveza]], ki so jo [[28. september|28. septembra]] [[1815]] podpisali vladarji [[Rusija|Rusije]], [[Avstrija|Avstrije]] in [[Prusija|Prusije]] z namenom obdržati državno ureditev, določeno na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] in preprečiti širjenje idej [[francoska revolucija|francoske revolucije]].. V njo so kasneje pristopile vse ostale [[Evropa|evropske]] države razen [[Anglija|Anglije]] in [[Turčija|Turčije]].
'''Sveta aliansa''' je [[politika|politična]] in [[vojska|vojaška]] [[zveza]], ki so jo [[28. september|28. septembra]] [[1815]] podpisali vladarji [[Rusija|Rusije]], [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrije]] in [[Prusija|Prusije]] z namenom obdržati državno ureditev, določeno na [[Dunajski kongres|dunajskem kongresu]] in preprečiti širjenje idej [[francoska revolucija|francoske revolucije]]. Kasneje so zvezi pristopile preostale [[Evropa|evropske]] države razen [[Velika Britanija|velie Britanije]] in [[Turčija|Turčije]].


V [[Ljubljana|Ljubljani]] je leta [[1821]] potekal [[kongres Svete alianse]], ki so se ga udeležili ustanovitelji Svete alianse (ruski car [[Aleksander I.]], avstrijski cesar [[Franc I.]] in pruski kralj [[Friderik Viljem III.]], kjer so podprli napad [[Avstrija|avstrijske vojske]] na [[Neapeljsko kraljestvo]]. V spomin na ta dogodek so v Ljubljani poimenovali [[Kongresni trg]] in [[Cesta dveh cesarjev|Cesto dveh cesarjev]].
V [[Ljubljana|Ljubljani]] je leta [[1821]] potekal [[kongres Svete alianse]], ki so se ga udeležili ustanovitelji Svete alianse (ruski car [[Aleksander I.]], avstrijski cesar [[Franc I.]] in pruski kralj [[Friderik Viljem III.]]. Podprli so posredovanje avstrijske vojske proti prevratu v [[Kraljestvo dveh Sicilij|Kraljestvu dveh Sicilij]]. V spomin na ta dogodek so v Ljubljani poimenovali [[Kongresni trg]] in [[Cesta dveh cesarjev|Cesto dveh cesarjev]].


Sveta aliansa je zatirala [[narodni preporod|narodno]] [[revolucija|revolucionarna]] [[gibanje|gibanja]], ki so ogrožala politično ureditev Evrope. Temu so nasprotovali predvsem izobraženci in meščani, ki so bili seznanjeni s prednostmi francoske ureditve. Zahtevali so [[demokracija|demokratično ureditev]], [[človekove pravice]] in osebno [[svoboda|svobodo]]. Združili so se v [[liberalizem|liberalno]] [[opozicija|opozicijo]].
Sveta aliansa je zatirala [[narodni preporod|narodno]] [[revolucija|revolucionarna]] [[gibanje|gibanja]], ki so ogrožala politično ureditev Evrope. Temu so nasprotovali predvsem izobraženci in meščani, ki so bili seznanjeni s prednostmi francoske ureditve. Zahtevali so [[demokracija|demokratično ureditev]], [[človekove pravice]] in osebno [[svoboda|svobodo]]. Združili so se v [[liberalizem|liberalno]] [[opozicija|opozicijo]].


Razpadla je leta [[1830]] zaradi notranjih sporov in nasprotovanja [[ZDA|Združenih držav Amerike]].
Razpadla je leta [[1830]] zaradi notranjih sporov. Usodni spor je bilo nasprotovanje avstrijskega [[kancler]]ja [[Knez Metternich|kneza Metternicha]] ustanovitvi neodvisne [[Grčija|Grčije]].
Usodni spor je bil nasprotovanje avstrijskega [[kancler]]ja [[Knez Metternich|kneza Metternicha]] za ustanovitev [[Grško kraljestvo|Grškega kraljestva]] izpod Turške oblasti.


[[Kategorija:Koalicije]]
[[Kategorija:Koalicije]]

Redakcija: 17:15, 20. februar 2007

Sveta aliansa je politična in vojaška zveza, ki so jo 28. septembra 1815 podpisali vladarji Rusije, Avstrije in Prusije z namenom obdržati državno ureditev, določeno na dunajskem kongresu in preprečiti širjenje idej francoske revolucije. Kasneje so zvezi pristopile preostale evropske države razen velie Britanije in Turčije.

V Ljubljani je leta 1821 potekal kongres Svete alianse, ki so se ga udeležili ustanovitelji Svete alianse (ruski car Aleksander I., avstrijski cesar Franc I. in pruski kralj Friderik Viljem III.. Podprli so posredovanje avstrijske vojske proti prevratu v Kraljestvu dveh Sicilij. V spomin na ta dogodek so v Ljubljani poimenovali Kongresni trg in Cesto dveh cesarjev.

Sveta aliansa je zatirala narodno revolucionarna gibanja, ki so ogrožala politično ureditev Evrope. Temu so nasprotovali predvsem izobraženci in meščani, ki so bili seznanjeni s prednostmi francoske ureditve. Zahtevali so demokratično ureditev, človekove pravice in osebno svobodo. Združili so se v liberalno opozicijo.

Razpadla je leta 1830 zaradi notranjih sporov. Usodni spor je bilo nasprotovanje avstrijskega kanclerja kneza Metternicha ustanovitvi neodvisne Grčije.