Sveta aliansa: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Smihael (pogovor | prispevki)
dopolnjevanje
Smihael (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1: Vrstica 1:

'''Sveta aliansa''' je [[politika|politična]] in [[vojska|vojaška]] [[zveza]], ki so jo [[28. september|28. septembra]] [[1815]] podpisali vladarji [[Rusija|Rusije]], [[Avstrija|Avstrije]] in [[Prusija|Prusije]] z namenom obdržati državno ureditev, določeno na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] in preprečiti širjenje idej [[francoska revolucija|francoske revolucije]].. V njo so kasneje pristopile vse ostale [[Evropa|evropske]] države razen [[Anglija|Anglije]] in [[Turčija|Turčije]].
'''Sveta aliansa''' je [[politika|politična]] in [[vojska|vojaška]] [[zveza]], ki so jo [[28. september|28. septembra]] [[1815]] podpisali vladarji [[Rusija|Rusije]], [[Avstrija|Avstrije]] in [[Prusija|Prusije]] z namenom obdržati državno ureditev, določeno na [[Dunajski kongres|Dunajskem kongresu]] in preprečiti širjenje idej [[francoska revolucija|francoske revolucije]].. V njo so kasneje pristopile vse ostale [[Evropa|evropske]] države razen [[Anglija|Anglije]] in [[Turčija|Turčije]].


V [[Ljubljana|Ljubljani]] je leta [[1821]] potekal [[kongresna Ljubljana|kongres Svete alianse]], ki so se ga udeležili ustanovitelji Svete alianse (ruski car [[Aleksander I.]], avstrijski cesar [[Franc I.]] in pruski kralj [[Friderik Viljem III.]], kjer so podprli napad [[Avstrija|avstrijske vojske]] na [[Neapeljsko kraljestvo]]. V spomin na ta dogodek so v Ljubljani poimenovali [[Kongresni trg]] in [[Cesta 2. cesarjev|cesto 2. cesarjev].
V [[Ljubljana|Ljubljani]] je leta [[1821]] potekal [[kongresna Ljubljana|kongres Svete alianse]], ki so se ga udeležili ustanovitelji Svete alianse (ruski car [[Aleksander I.]], avstrijski cesar [[Franc I.]] in pruski kralj [[Friderik Viljem III.]], kjer so podprli napad [[Avstrija|avstrijske vojske]] na [[Neapeljsko kraljestvo]]. V spomin na ta dogodek so v Ljubljani poimenovali [[Kongresni trg]] in [[Cesta 2. cesarjev|cesto 2. cesarjev]].


Sveta aliansa je zatirala [[narodni preporod|narodno]] [[revolucija|revolucionarna]] [[gibanje|gibanja]], ki so ogrožala politično ureditev Evrope. Temu so nasprotovali predvsem izobraženci in meščani, ki so bili seznanjeni s prednostmi francoske ureditve. Zahtevali so [[demokracija|demokratično ureditev]], [[človekove pravice]] in osebno [[svoboda|svobodo]]. Združili so se v [[liberalizem|liberalno]] [[opozicija|opozicijo]].
Sveta aliansa je zatirala [[narodni preporod|narodno]] [[revolucija|revolucionarna]] [[gibanje|gibanja]], ki so ogrožala politično ureditev Evrope. Temu so nasprotovali predvsem izobraženci in meščani, ki so bili seznanjeni s prednostmi francoske ureditve. Zahtevali so [[demokracija|demokratično ureditev]], [[človekove pravice]] in osebno [[svoboda|svobodo]]. Združili so se v [[liberalizem|liberalno]] [[opozicija|opozicijo]].

Redakcija: 18:44, 19. februar 2007

Sveta aliansa je politična in vojaška zveza, ki so jo 28. septembra 1815 podpisali vladarji Rusije, Avstrije in Prusije z namenom obdržati državno ureditev, določeno na Dunajskem kongresu in preprečiti širjenje idej francoske revolucije.. V njo so kasneje pristopile vse ostale evropske države razen Anglije in Turčije.

V Ljubljani je leta 1821 potekal kongres Svete alianse, ki so se ga udeležili ustanovitelji Svete alianse (ruski car Aleksander I., avstrijski cesar Franc I. in pruski kralj Friderik Viljem III., kjer so podprli napad avstrijske vojske na Neapeljsko kraljestvo. V spomin na ta dogodek so v Ljubljani poimenovali Kongresni trg in cesto 2. cesarjev.

Sveta aliansa je zatirala narodno revolucionarna gibanja, ki so ogrožala politično ureditev Evrope. Temu so nasprotovali predvsem izobraženci in meščani, ki so bili seznanjeni s prednostmi francoske ureditve. Zahtevali so demokratično ureditev, človekove pravice in osebno svobodo. Združili so se v liberalno opozicijo.

Razpadla je leta 1830 zaradi notranjih sporov in nasprotovanja Združenih držav Amerike. Usodni spor je bil nasprotovanje avstrijskega kanclerja kneza Metternicha za ustanovitev Grškega kraljestva izpod Turške oblasti.


Glej tudi