Franc Leskošek

Franc Leskovšek, partizansko ime Luka, slovenski politik, * 9. december 1897 Celje, † 5. junij 1983, Ljubljana.

Franc Leskovšek - Luka je leta 1926 kot delavec vstopil v Komunistično partijo Jugoslavije (KPJ). Od leta 1932 je skupaj z Edvardom Kardeljem in Borisom Kidričem postal eden od vodilnih slovenskih komunistov. Leta 1935 je skupaj s Kardeljem odpotoval v Sovjetsko zvezo, kjer je delal za Kominterno. Po tem, ko je Stalin leta 1937 za novega generalnega sekretarja KPJ določil Josipa Broza Tita, ga je slednji skupaj s Kardeljem imenoval za člana politbiroja Centralnega komiteja KPJ. Leskovšek si je na področju notranje politike prizadeval za komunistično revolucijo v Sloveniji oziroma Jugoslaviji, za rušenje izvoljene jugoslovanske vlade in ukinitev vseh slovenskih političnih strank. Na področju zunanje politike je podpiral politiko Stalina in Sovjetske zveze ter nasprotoval fašizmu, nacizmu in Zahodnim demokracijam kot imperialističnim in kapitalističnim silam. Po ustanovitvi slovenskih partizanskih enot leta 1941, ga je Kardelj imenoval za poveljnika glavnega štaba partizanskih odredov Slovenije. Po vojni, ko so komunisti prevzeli oblast je bil leta 1946 imenovan za sekretarja Centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije. V letih od 1947 don 1953 je bil član zvezne jugoslovanske vlade, podpredsednik jugoslovanske ljudske skupščine. Komunistična oblast ga je odlikovala z vsemi najvišjimi državnimi odlikovanji kot so bila * red narodnega heroja, * red ljudske osvoboditve, * red partizanske zvezde I. stopnje, * red zaslug za ljudstvo I. stopnje, * red bratstva in enotnosti I. stopnje, * red za hrabrost in * partizanska spomenica 1941. Komunistična partija Slovenije ga je razglasila za častnega občana mest Celje in Maribor.

Viri

• Nenad Bjeloš: Odlikovani Slovenci 1944-1950. v Vojnozgodovinski zbornik št. 9, str. 90-97. Logatec, 2002