Portalna vena

Dverna dovodnica nastane z združitvijo vranične vene in zgornje drobovne vene.

Dverna vena (tudi dovodnica, portalna vena; latinsko Vena portæ) je dovodnica v telesu, ki odvaja kri od prebavil in s prebavili povezanih žlez. Nastane z združitvijo:

• vranične (splenične) vene in
• zgornje drobovne (mezenterične) vene.

Preden vstopi v jetra skozi jetrno lino, se razcepi v desno in levo vejo.

Kri, ki priteče iz prebavil v jetra po portalni veni, se v jetrih prečisti in odteka skozi jetrne vene v spodnjo votlo veno. Spodnja mezenterična vena ni neposredno povezana s portalno veno, marveč se izteka v vranično veno.

Dverna dovodnica zbira kri iz:

• vranične vene,
• zgornje in spodnje drobovne vene,
• desne gastrične vene,
• leve gastrične vene.

Fiziologija

Skorajda vsa kri gre iz prebavil v poseben venski obtok, imenovan portalni krvni obtok. V portalnem krvnem obtoku se tako nahajajo vsa hranila in toksini, ki so se absorbirali iz prebavne cevi. Preden gre ta kri v sistemski krvni obtok, mora poteči filtracija skozi jetra, da se toksične snovi razstrupijo.

Vloga pri boleznih

Pri jetrnih boleznih, zlasti pri cirozi, se lahko pojavi povišan krvni tlak v dverni veni (portalna hipertenzija). Posledica so lahko različne komplikacije: trebušna vodenica, ezofagealne varice, bakterijski peritonitis ...