YF-23 Black Widow II: Razlika med redakcijama
slog |
m - prestavitev F-23 black widow II na YF-23 Black Widow II: prototipno ime |
(ni razlike)
| |
Redakcija: 15:46, 5. februar 2007
| YF-23 Black Widow II | ||
|---|---|---|
 F-23 black widow II | ||
| Opis | ||
| Tip: | lovec prestreznik | |
| Posadka: | 1 pilot | |
| Prvi polet: | leta 1990 | |
| Uvedeno v službo: | letalo ni prišlo vuporabo | |
| Proizvajalec: | Northrop/McDonnell Douglas | |
| Mere | ||
| Dolžina: | 20.6m | |
| Razpon kril: | 13.3 m | |
| Višina: | 4.3 m | |
| Površina kril: | 13.30 m2 | |
| Teže | ||
| Prazno: | 14.940 kg | |
| Opremljeno: | 23.327 kg | |
| MTOW: | 29.029 kg | |
| Gorivo: | 10.900 kg | |
| Pogon | ||
| Motor: | 2x GE YF-120 ali 2x PW YF-119 | |
| Pospešna sila: | 277 kN | |
| Zmogljivost | ||
| Največja hitrost: | 2.240 km/h | |
| Mach hitrost: | 1.8 M | |
| Bojni dolet: | neznan | |
| Najdaljši dolet: | 1440 km | |
| Operativna višina: | 19.800 m | |
| Hitrost vzpona: | neznano | |
| Obremenitev kril: | neznano | |
| Razmerje pospešek/teža: | 1.88 | |
| Oborožitev | ||
| Topovi: | M-61A1 | |
| Topovi: | -II- | |
| Bojni tovor: | na krilu= 253kg/m2 | |
| Drugo: | 2 x AIM-9M in 4 x AIM-120 | |
| Uporaba | ||
| letalo ni prišlo v uporabo | ||
F-23 black widow II je bilo ameriško prototipno letalo.
Po več kot 2 desetletjih operativne rabe, so se ZDA odločile da zamenjajo letalo z bolj zmogljivim. Saj letalo F-15 Eagle ni več konkuriralo letalom MIG-29 Fulcrum in Su-27 Flanker. Natečaj so razpisali leta 1981. Leta 1985 so se proizvajalci razdelili v dve skupine. V prvi sta bila Northrop in McDonnell Douglas, v drugi pa Lockheed Martin, Boing in Gneral Dynamics. V prvi skupini je nastalo letalo z oznako YF-23.
Zgodovina
Projekt se je imenoval ATF (advanced tactical fighter). 31 decembra leta 1986 sta bili obe ekipi nagrajeni z 691 milijoni $. Za ta denar je vsaka skupina morala izdelati 2 prototipa. Obe skupini je čakalo težko delo. Saj so ZDA želele najsodobnejše letalo, ki bi tako kot letalo F-15 preseglo zmožnosti do takrat narejenih letal. Natečaj je temeljil na manevrsko zelo zmogljivem letalu, doseganje nadzvočne hitrosti brez dodatnega izgorevanja in slaba radarska opaznost. Obe skupini so že imele izkušnje z tehnologijo Stealth (slaba radarsk opaznost). Northrop je izdelal »nevidnega« bombnika B-2, Lockheed Martin pa »nevidnega bombnika« F-117A. Northrop je imel rahlo prednost v aerodinamiki letala, druga skupina pa boljši izpušni sistem, ki je vsebovala tudi premično šobo. Obe skupini sta izdelali letala do leta 1990. Northrop in McDonnell Douglas sta naredili dve verziji letala YF-23. Ena verzija je bila opremljena z dvema motorjema Pratt & Whitney F119, druga verzija pa je bila opremljena z dvema motorjema General Electric F120. Slednji se je na testiranjih izkazal za bolj unčikovitega. Leta 1991 se je projekt ATF zaključil. Vendar zmagovalec natečaja ni bil Northrop in McDonnell Douglas, ampak nasprotni tabor, ki je predstavil letalo YF-22.
Poslednji dom letala YF-23
Obe letali YF-23 sta po pogodbi pripadali ZDA. Vendar se ZDA ni odločila za nadaljnjo testiranje letala. Zato sta obe letali pristali v vojaškem muzeju. Prvo letalo YF-23A »Black Widow II« PAV-1 (S/N 87-800) je pristalo v muzeju-testni center kalifornija. Drugo letalo YF-23A »Black Widow II« PAV-2 (S/N 87-801) pa v kalifornijskemu raziskovalnem centru