Γ-aminomaslena kislina: Razlika med redakcijama
m robot Spreminjanje: ja:Γ-アミノ酪酸 |
m substitucija AWB |
||
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
{{slog|črte sekajo infopolje}} |
{{slog|črte sekajo infopolje}} |
||
{| width="40%" border="2" cellspacing="0" cellpadding="4" rules="all" class="hintergrundfarbe1 rahmenfarbe1" style="float:right; clear:right; margin:1em 0 1em 1em; border-style: solid; border-width: 1px; border-collapse:collapse; font-size:95%; empty-cells:show; {{{1| }}}" |
|||
{| width="40%" {{prettytable-R}} |
|||
|- |
|- |
||
! colspan="2" style="background-color:#ffdead;" | Strukturna formula |
! colspan="2" style="background-color:#ffdead;" | Strukturna formula |
Redakcija: 19:02, 21. januar 2007
Ta črte sekajo infopolje potrebuje čiščenje. Pri urejanju upoštevaj pravila slogovnega priročnika. |
Strukturna formula | |
---|---|
Splošno | |
Ime | 4-aminomaslena kislina |
Druga imena | γ-aminomaslena kislina GABA |
Kemijska formula | C4H9NO2 |
CAS-število | 56-12-2 |
Lastnosti | |
Molska masa | 103.12 g/mol |
Agregatno stanje | trdnina |
Tališče | 203 °C |
Vodotopnost | 1.300 g/l pri 25 °C |
Varnostni nasveti | |
R- in S-stavki |
R: - |
Ravnanje | brez posebnih navodil |
Shranjevanje | v tesno zaprtem vsebniku, na suhem, +15 °C do +25 °C |
Gama-aminomaslena kislina oziroma γ-aminomaslena kislina (skrajšano GABA) je pomemben inhibitorni živčni prenašalec v osrednjem živčevju. Kemično gledano spada med neproteinogene aminokisline. Aminska skupina se nahaja v oddaljenosti treh ogljikovih atomov od karboksilne skupine, zato spada med tako imenovane γ-aminokisline.
Receptorji
GABA se veže na specifične receptorje. Obstajajo iontotropni in metabotropni GABA-receptorji:
- GABAA-receptorji so v bistvu kloridni kanalčki (iontotropni receptorji), ki se po vezavi liganda (GABA) odprejo in s tem izzovejo inhibitorni signal.
- GABAB-receptorji so sklopljeni s proteinom G (metabotropni receptorji). Po vezavi liganda odprejo kalijeve kanalčke, kar povzroči hiperpolarizacijo celične membrane. Hkrati zmanjšajo verjetnost odprtja kalcijevih kanalčkov. Ti receptorji se nahajajo presinaptično in zavirajo prevajanje dražljaja.
- GABAC-receptorji so iontotropni receptorji in se razlikujejo od GABAA-receptorjev po tem, da nanje nekatere učinkovine, kot na primer benzodiazepini in barbiturati, ne delujejo.
Biosinteza in presnova
GABA se s pomočjo encima glutamat-dekarboksilaze (GAD) sintetizira iz glutamata. Torej se v eni stopnji pretvori pomemben eksitatorni živčni prenašalec v pomebnega inhibitornega. GABA se deloma prenese trudi v okolno nevroglijo, kjer se z encimom GABA-transaminazo pretvori v glutamin ter se po potrebi znova prenese v presinaptično živčno celico in se zopet pretvori v glutamat (glutaminski ciklus). Nadalje se lahko ponovno pretvori v GABA-o.
Molekule GABA-e se po sprostitvi v sinaptično režo bodisi znova privzamejo v presinaptični nevron bodisi se presnovijo z GABA-transaminazo ali pa vstopijo v celice glije, kjer so na voljo za glutaminski cikel.
Farmakologija
Učinkovine lahko delujejo na GABA-receptorje kot agonisti ali pa povečajo količino sproščene GABA-e v sinapso. Delujejo kot anksiolitiki in antikonvulzivi. Številne med njimi povzročajo motnje kratkotrajnega spomina in retrogradno amnezijo.
Učinkovine, ki delujejo na GABA-receptorje::
- avermektini: doramektin, selamektin, ivermektin ...
- barbiturati
- benzodiazepini
- baklofen
- tramadol
- opiati
- kanabinoidi
- karbamazepini
- derivati ciklopirolona (zopiklon)
- etanol
- gama-hidroksibutirat (GHB)
- imidazopiridini (zolpidem)
- fenitoin
Učinkovini, ki delujeta na GABA-sistem po drugih poteh:
- tiagabin - inhibira privzem GABA-e iz sinapse v presinaptični nevron in glijo,
- vigabatrin - inhibira GABA-transaminazo.