Poklicni rolkar: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
KoRnholio8 (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
KoRnholio8 (pogovor | prispevki)
skoraj celotno preurejen
Vrstica 1: Vrstica 1:
'''Poklicni rolkar''' ali profesionalni rolkar je [[rolkanje|rolkar]], ki se z rolkanjem ukvarja [[poklic|poklicno]]. Poklicne rolkarje sponzorirajo razna rolkarska podjetja, ki jim plačujejo plačo v denarju in zastonj izdelki. Od amaterskih rolkarjev jih dandanes ločijo le še lastni modeli izdelkov (deske rolk, športni copati).
'''Poklicni rolkar''' ali profesionalni rolkar je [[rolkanje|rolkar]], ki se z rolkanjem ukvarja [[poklic|poklicno]]. Poklicne rolkarje sponzorirajo [[rolkarsko podjetje|rolkarska podjetja]], od katerih prejema plačo, zastonj izdelke in delež prodaje njegovih modelov izdelkov. Od [[amaterski rolkar|amaterskih rolkarjev]] jih dandanes ločijo le še lastni modeli izdelkov in višja plača.


Čeprav v tem poklicu prevadujejo moški, obstajajo tudi podjetja, namenjena ženskam (in s tem tudi sponzoriranju žensk) oziroma primeri, ko podjetja sponozorirajo tudi ženske. Prva poklicna rolkarka je bila [[Elissa Steamer]].
Čeprav v tem poklicu prevadujejo moški, obstajajo tudi podjetja, namenjena samo ženskam (in s tem tudi sponzoriranju žensk) oziroma primeri, ko podjetja sponozorirajo tudi ženske. Prva poklicna rolkarka je bila [[Elissa Steamer]].


== Oblike dela ==
Sponzorji po navadi predstavljajo edini vir dohodka za poklicnega rolkarja, dandanes je dovolj že eno večje podjetje, da rolkar živi (finančno) normalno življenje. Večina bolj znanih poklicnih rolkarjev ima vsaj dva sponzorja, zaradi česar so finančno zelo dobro preskrbljeni. Obstajajo pa tudi primeri, ko poklicni rolkarji ne dosežejo zadostne popularnosti in si služijo denar tudi z normalnimi službami.


Poklicni rolkarji nimajo poleg te službe nobene druge, kar pa je bilo pogosto pred letom [[2000]]. Število sponzorjev poklicnega rolkarja je neomejeno, vendar vsak predstavlja le enega sponzorja za rolkarske deske, športne copate itd. To pa ne vpliva na velikost njihove plače, ki dosega tudi 2500$ ali več<ref>http://www.washingtoncitypaper.com/display.php?id=511&navCenterTop</ref>.
Poklic poklicnega rolkarja je v bistvu le rolkati vsak dan (in v rolkanju napredovati), vendar se podjetjem, ki jih sponzorirajo "oddolžijo" tako, da posnamejo svoj del za video, ki ga ta firma izda. Deli v rolkarskih videih poklicnim rolkarjem prinesejo največ spoštovanja in pozornosti, zato so v njihovi karieri zelo pomembni<ref>http://www.skateboarding.com/skate/magazine/article/0,23271,594248,00.html</ref>. Poklicni rolkarji se udeležujejo tudi demostracij (sleng: demo), ki jih organizirajo njihovi sponzorji in jih s tem promovirajo. Vse pogosteje se udeležujejo tudi podpisovanj (po več ur skupaj), kar že nakazuje na njihov "zvezdniški" sloves. S popularizacijo rolkanja so v očeh večjih (po navadi izvenrolkarskih) sponzorjev na pomembnosti pridobila tekmovanja, vendar proti-avtitoritativna narava rolkarjev temu nasprotuje in poudarja družabno funkcijo tekmovanj.


Kot sponzorirani rolkar mora le-ta podjetju prispevati posnetke, če se odločijo, da bodo posneli [[rolkarski film]]. Pogosto se rolkarji udeležujejo ''demonstracij'' (ang.: ''demo''), ki so večinoma del daljših turnej ekipe, na katerih tudi snemajo za filmske projekte sponzorja. Ta potovanja so za rolkarje popolnoma brezplačna, kar mnogi rolkarji večkrat navajajo kot najboljši del tega poklica. Mnogokrat je del demonstracij tudi večurno deljenje [[avtogram]]ov.
Slabost poklicnega rolkanja je, da človek ne more (poklicno) rolkati do takih starostih, kot jih dosegajo "normalni" delavci. Trenutno so najstarejši poklicni rolkarji stari okoli 40 let (približno toliko je staro tudi rolkanje samo), npr. [[Tony Hawk]] in [[Rodney Mullen]]. Znotraj rolkarskega sveta nekateri obsojajo določen "pritisk", ki ga občutijo pod sponzorstvom, ki ga lahko podjetje kadarkoli prekliče. Moderni fenomen so tudi veliki pritiski poklicnega rolkanja, ko rolkarji skačejo preko vedno večjih ovir, stopnic in drsijo po vedno daljših ograjah, kar prinaša hude poškodbe (posledično jih veliko uporablja [[tablete proti bolečinam]]).


Rolkaski filmi so zelo pomemben del kariere poklicnega rolkarja, saj je to glavni vir spoštovanja in promocije, tako rolkarja, kot njegovih sponzorjev<ref>http://www.skateboarding.com/skate/magazine/article/0,23271,594248,00.html</ref>.
Za mnoge starešje poklicne rolkarje je že značilo načtovanje kariere, preračunavanje rizika in posvetovanje s sponzorji. Vse to veliko pripomore v primeru poškodbe, ker jo lahko tako delno prikrijejo. Veteran v tem poslu [[Jamie Thomas]] trdi, da ima vedno shranjenih od 25 do 50 slik, ki mu zadoščajo, da ohranja svojo prisotnost v medijih tudi takrat, ko je poškodovan.

Tekmovanja za poklicne rolkarje niso obvezna in tudi zato obstaja veliko rolkarjev, ki se jih nikoli ne udeležijo.

Slaba stran poklicnega rolkanja je, da se moraš nenehno izpopolnjevati in snemati vedno težje trike. Pri tem velik de pritiska povzročajo sponzorji, ki lahko v mnogih primerih prekinejo pogodbo s rolkarjem, kadar sami tako želijo. Rolkanje vsakodnevno povzroča velike pritiske na telo in kosti, kar postane z leti bolj moteče. Zato nekateri rolkarji uporabljajo [[tablete proti bolečinam]], večkrat pa se zgodi, da rolkarji rolkajo tudi z srednje resnimi poškodbami (npr. zlom roke, rahlo zvit gleženj).

Za mnoge starešje poklicne rolkarje je že značilo načtovanje kariere, preračunavanje rizika in posvetovanje s sponzorji. Vse to veliko pripomore v primeru poškodbe, ker jo lahko tako delno prikrijejo. [[Jamie Thomas]], ki je poklicni rolkar že od začetka [[1990.|devetdesetih]], ima vedno shranjenih od 25 do 50 slik, ki mu zadoščajo, da ohranja svojo prisotnost v medijih tudi takrat, ko je poškodovan<ref>http://www.twsbiz.com/twbiz/features/article/0,21214,1040238,00.html</ref>.


== Upokojitev ==
== Upokojitev ==


Slabost poklicnega rolkanja je tudi, da človek ne more (poklicno) rolkati do takih starosti, kot jih dosegajo "normalni" delavci. Trenutno so najstarejši poklicni rolkarji stari okoli 40 let (približno toliko je staro tudi rolkanje samo), npr. [[Tony Hawk]] in [[Rodney Mullen]].
Konec kariere lahko za rolkarja pomeni hujša poškodba (npr. [[zlom]]), vendar se jih večina vrne (znani so tudi primeri vrnitve po dveletni pavzi), med tem časom pa jih finančo še vedno podpirajo sponzorji. Nekateri se po hujših poškodbah umaknejo iz poklicnega rolkanja, a še vedno rolkajo rekreativno in/ali dobijo službo v rolkarski industriji.

Konec kariere lahko za rolkarja pomeni hujša poškodba (npr. [[zlom]]), vendar se jih večina vrne, med tem časom pa jih finančo še vedno podpirajo sponzorji. Nekateri se po hujših poškodbah umaknejo iz poklicnega rolkanja, a še vedno rolkajo rekreativno in/ali dobijo službo v rolkarski industriji.


Po tem, ko se umaknejo iz aktivnega rolkanja, mnogo rolkarjev pridobi "status legende" in večkrat obdržijo po en model (grafike) pri firmi, ki pa je ne menjujejo tako pogosto, kot drugi (aktivni). Nekatera podjetja imajo tudi po cele ekipe "legend", ki jih je mogoče tržiti zaradi njihove zapuščine rolkanju in "nesmrtne" popularnosti.
Po tem, ko se umaknejo iz aktivnega rolkanja, mnogo rolkarjev pridobi "status legende" in večkrat obdržijo po en model (grafike) pri firmi, ki pa je ne menjujejo tako pogosto, kot drugi (aktivni). Nekatera podjetja imajo tudi po cele ekipe "legend", ki jih je mogoče tržiti zaradi njihove zapuščine rolkanju in "nesmrtne" popularnosti.

Redakcija: 15:57, 20. januar 2007

Poklicni rolkar ali profesionalni rolkar je rolkar, ki se z rolkanjem ukvarja poklicno. Poklicne rolkarje sponzorirajo rolkarska podjetja, od katerih prejema plačo, zastonj izdelke in delež prodaje njegovih modelov izdelkov. Od amaterskih rolkarjev jih dandanes ločijo le še lastni modeli izdelkov in višja plača.

Čeprav v tem poklicu prevadujejo moški, obstajajo tudi podjetja, namenjena samo ženskam (in s tem tudi sponzoriranju žensk) oziroma primeri, ko podjetja sponozorirajo tudi ženske. Prva poklicna rolkarka je bila Elissa Steamer.

Oblike dela

Poklicni rolkarji nimajo poleg te službe nobene druge, kar pa je bilo pogosto pred letom 2000. Število sponzorjev poklicnega rolkarja je neomejeno, vendar vsak predstavlja le enega sponzorja za rolkarske deske, športne copate itd. To pa ne vpliva na velikost njihove plače, ki dosega tudi 2500$ ali več[1].

Kot sponzorirani rolkar mora le-ta podjetju prispevati posnetke, če se odločijo, da bodo posneli rolkarski film. Pogosto se rolkarji udeležujejo demonstracij (ang.: demo), ki so večinoma del daljših turnej ekipe, na katerih tudi snemajo za filmske projekte sponzorja. Ta potovanja so za rolkarje popolnoma brezplačna, kar mnogi rolkarji večkrat navajajo kot najboljši del tega poklica. Mnogokrat je del demonstracij tudi večurno deljenje avtogramov.

Rolkaski filmi so zelo pomemben del kariere poklicnega rolkarja, saj je to glavni vir spoštovanja in promocije, tako rolkarja, kot njegovih sponzorjev[2].

Tekmovanja za poklicne rolkarje niso obvezna in tudi zato obstaja veliko rolkarjev, ki se jih nikoli ne udeležijo.

Slaba stran poklicnega rolkanja je, da se moraš nenehno izpopolnjevati in snemati vedno težje trike. Pri tem velik de pritiska povzročajo sponzorji, ki lahko v mnogih primerih prekinejo pogodbo s rolkarjem, kadar sami tako želijo. Rolkanje vsakodnevno povzroča velike pritiske na telo in kosti, kar postane z leti bolj moteče. Zato nekateri rolkarji uporabljajo tablete proti bolečinam, večkrat pa se zgodi, da rolkarji rolkajo tudi z srednje resnimi poškodbami (npr. zlom roke, rahlo zvit gleženj).

Za mnoge starešje poklicne rolkarje je že značilo načtovanje kariere, preračunavanje rizika in posvetovanje s sponzorji. Vse to veliko pripomore v primeru poškodbe, ker jo lahko tako delno prikrijejo. Jamie Thomas, ki je poklicni rolkar že od začetka devetdesetih, ima vedno shranjenih od 25 do 50 slik, ki mu zadoščajo, da ohranja svojo prisotnost v medijih tudi takrat, ko je poškodovan[3].

Upokojitev

Slabost poklicnega rolkanja je tudi, da človek ne more (poklicno) rolkati do takih starosti, kot jih dosegajo "normalni" delavci. Trenutno so najstarejši poklicni rolkarji stari okoli 40 let (približno toliko je staro tudi rolkanje samo), npr. Tony Hawk in Rodney Mullen.

Konec kariere lahko za rolkarja pomeni hujša poškodba (npr. zlom), vendar se jih večina vrne, med tem časom pa jih finančo še vedno podpirajo sponzorji. Nekateri se po hujših poškodbah umaknejo iz poklicnega rolkanja, a še vedno rolkajo rekreativno in/ali dobijo službo v rolkarski industriji.

Po tem, ko se umaknejo iz aktivnega rolkanja, mnogo rolkarjev pridobi "status legende" in večkrat obdržijo po en model (grafike) pri firmi, ki pa je ne menjujejo tako pogosto, kot drugi (aktivni). Nekatera podjetja imajo tudi po cele ekipe "legend", ki jih je mogoče tržiti zaradi njihove zapuščine rolkanju in "nesmrtne" popularnosti.

Po letu 2000 so nekateri "upokojeni" rolkarji skupaj s svojimi sponzorji obudili tudi stare oblike rolk (ne pa le grafike) za stare nostalgike, ki jih današnje rolkanje zelo ne privlači. Temu so sledili tudi poligoni za rolkanje, ki so začeli vključevati tudi kopije starejših objektov.

Reference

  1. http://www.washingtoncitypaper.com/display.php?id=511&navCenterTop
  2. http://www.skateboarding.com/skate/magazine/article/0,23271,594248,00.html
  3. http://www.twsbiz.com/twbiz/features/article/0,21214,1040238,00.html

Glej tudi