Sokol (društvo): Razlika med redakcijama
ktgr |
+commons |
||
| Vrstica 9: | Vrstica 9: | ||
V vrstah je bilo načeloma dovolj prostora za vse nazore. Poudarjali so, da združujejo v svojih vrstah tudi ljudi različnih svetovnih nazorov. Sokolska ideologija je spodbujala narodno in kulturno [[zavest]] ter je vzgajala ob telesni vzgoji. Vzgajala je k disciplini telesa in duha. V času [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] je bilo sokolstvo pomembno [[gibalo]] v povezovanju slovenskega [[narod]]a proti [[Avstrijci|Avstrijcem]]. Združevanje na srečanjih, [[t.i.]] [[zlet]]ih, je pomenilo tudi najbolj množične [[shod]]e slovenskega ljudstva po [[tabor]]ih v drugi polovici 19. stoletja. Sokolstvo je temeljilo na zamislih [[Čehi|češkega]] ideologa [[Miroslav Tyrš|Miroslava Tyrša]], še poseben pomen pa je imelo za narode, ki so živeli pod hegemonijo avstrijske oz. [[Rusija|ruske]] države. Ti so si želeli kulturno, pa tudi politično in [[ekonomija|ekonomsko]] [[neodvisnost]]. V tem je bila osrednja vloga sokolstva. |
V vrstah je bilo načeloma dovolj prostora za vse nazore. Poudarjali so, da združujejo v svojih vrstah tudi ljudi različnih svetovnih nazorov. Sokolska ideologija je spodbujala narodno in kulturno [[zavest]] ter je vzgajala ob telesni vzgoji. Vzgajala je k disciplini telesa in duha. V času [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] je bilo sokolstvo pomembno [[gibalo]] v povezovanju slovenskega [[narod]]a proti [[Avstrijci|Avstrijcem]]. Združevanje na srečanjih, [[t.i.]] [[zlet]]ih, je pomenilo tudi najbolj množične [[shod]]e slovenskega ljudstva po [[tabor]]ih v drugi polovici 19. stoletja. Sokolstvo je temeljilo na zamislih [[Čehi|češkega]] ideologa [[Miroslav Tyrš|Miroslava Tyrša]], še poseben pomen pa je imelo za narode, ki so živeli pod hegemonijo avstrijske oz. [[Rusija|ruske]] države. Ti so si želeli kulturno, pa tudi politično in [[ekonomija|ekonomsko]] [[neodvisnost]]. V tem je bila osrednja vloga sokolstva. |
||
{{commons|Sokol}} |
|||
[[Kategorija:Zgodovina Slovenije]] |
[[Kategorija:Zgodovina Slovenije]] |
||
Redakcija: 10:31, 11. januar 2007
- Za druge pomene glejte Sokol (razločitev).
Sokol je bilo prvo telovadno društvo na Slovenskem s polnim nazivom Gimnastično društvo Južni sokol. Oktobra 1863 ga je v Ljubljani ustanovila skupina slovenskih rodoljubov.
Južni sokol oziroma njegov neposredni naslednik Ljubljanski sokol ni bil samo prvo telovadno društvo v Sloveniji, postal je matično društvo za vsa slovenska sokolska društva in je spodbudil tudi nastanek prvega sokolskega društva v Zagrebu, leta 1874 ter zadnja leta pred vojno še srbskih društev. Sokolstvo je proti koncu 19. stoletja že preraščalo v gibanje, njegova ideja pa ni bila samo druženje ob telovadbi, člani so bili tudi ideološko opredeljeni.
Bili so blizu miselnosti Narodne napredne stranke. Društvo je bilo opredeljeno kot vsenarodna nadstrankarska svobodomiselna organizacija, dostopna vsem Slovencem oziroma Jugoslovanom. Njegovi člani niso smeli biti pripadniki stranke, ki bi nasprotovala sokolskemu kulturnemu in političnemu programu. Sokoli niso smeli biti člani Slovenske ljudske stranke, ki je imela pod okriljem telovadno društvo Orel. Sokolsko delovanje je bilo narodno-obrambno in demokratično.
V vrstah je bilo načeloma dovolj prostora za vse nazore. Poudarjali so, da združujejo v svojih vrstah tudi ljudi različnih svetovnih nazorov. Sokolska ideologija je spodbujala narodno in kulturno zavest ter je vzgajala ob telesni vzgoji. Vzgajala je k disciplini telesa in duha. V času Avstro-Ogrske je bilo sokolstvo pomembno gibalo v povezovanju slovenskega naroda proti Avstrijcem. Združevanje na srečanjih, t.i. zletih, je pomenilo tudi najbolj množične shode slovenskega ljudstva po taborih v drugi polovici 19. stoletja. Sokolstvo je temeljilo na zamislih češkega ideologa Miroslava Tyrša, še poseben pomen pa je imelo za narode, ki so živeli pod hegemonijo avstrijske oz. ruske države. Ti so si želeli kulturno, pa tudi politično in ekonomsko neodvisnost. V tem je bila osrednja vloga sokolstva.
