Wiki

Izraza wiki (izg. [víki] po tradicionalni slovenski sinhroni transkripciji oz. ["vi:ki] po SAMPI) in WikiWiki označujeta poseben tip zbirke hipertekstovnih spisov ali skupinskega programja, s katerim je izdelana. Wiki je strežniški program, ki uporabnikom omogoča prosto ustvarjanje in urejanje spletnih strani s spletnim brskalnikom. Wiki podpira nadbesedilne povezave ter s preprosto skladnjo omogoča ustvarjanje novih strani in sprotne povezave med stranmi v sistemu Wiki.

Wiki (izgovor »viki«) je tudi splošno osebno ime maorskih žensk na Novi Zelandiji. V havajščini wikiwiki pomeni »res hitro«.

Bistvene značilnosti

Strani in urejevanje

Preprostega urejevanja Wikija se lahko hitro naučimo. Preprosto kliknemo »Uredi to stran« (ali »Edit this page«) in začnemo z urejanjem. Isti obrazec za urejanje strani samodejno odpre tudi klik na še neobstoječo povezavo. Ko smo končali, natipkano besedilo shranimo s klikom »Shrani stran«.

Večja prijaznost do pisca glede na navadne statične spletne strani se pokaže v označevanju. Denimo, da bi želeli spisati preprost nadbesedilni sestavek. V HTML je videti precej nepregledno:

 <P><STRONG>Agregatno stanje</STRONG> <A HREF="snov.html">snovi</A> je
 določeno z urejenostjo <A HREF="atom.html">atomov</A> ali <A
 HREF="molekula.html">molekul</A>. Razlikujemo:
 <UL>
 <LI><A HREF="trdnina.html">trdnine</A>
 <LI><A HREF="kapljevina.html">kapljevine</A>
 <LI><A HREF="plin.html">pline</A>
 </UL></P>

Nepreglednost nas ne sme presenetiti – HTML je bil zasnovan z namenom, da ga lahko čim lažje tolmačijo računalniki, ne ljudje.

Označevanje, ki ga uporablja Wiki – zgled velja za MediaWiki – je precej bolj človeško:

 '''Agregatno stanje''' [[snov]]i je določeno z urejenostjo [[atom]]ov
 ali [[molekula|molekul]]. Razlikujemo:
 * [[trdnina|trdnine]]
 * [[kapljevina|kapljevine]]
 * [[plin]]e

Če gremo po vrsti: polkrepki izpis dosežemo s tremi zaporednimi opuščaji ('''; dva opuščaja postavita besedilo ležeče). Wiki sicer dopušča tudi navadne značke HTML, kot so <tt><B></tt>, <tt><I></tt> ali <tt><TT></tt>.

Povezovanje in tvorjenje strani

Ena glavnih prednosti Wikija je preprosto označevanje povezav na druge spletne strani. Na strani znotraj istega spletišča se sklicujemo preprosto tako, da besedo obdamo z dvojnima oglatima oklepajema. Če stran – pravzaprav zapis v podatkovni zbirki – na katero se sklicujemo, že obstaja, Wiki ustvari povezavo nanjo, sicer pa ustvari zapis v podatkovni zbirki s tem imenom, ko začnemo z urejanjem strani.

Takšno označevanje je nadvse priročno za nepregibne jezike, kot je angleščina, pri slovenščini pa nam prav pride še nekaj dodatnih lastnosti, ki so razvidne iz zgleda. Če označenemu nizu brez presledka sledijo še kakšne črke (npr. [[atom]]ov), bo v besedilu, ki se sklicuje na povezavo, poudarjen (izpisan v drugačni barvi, podčrtan ipd.) celoten niz, ki kaže na povezavo (v našem zgledu atomov, ne atom ov). Včasih pa težave ne rešimo samo z lepljenjem pripone. Takrat lahko uporabimo skladnjo z navpičnico: besedilo med dvojnima oglatima oklepajema levo od navpičnice je ime povezave, besedilo desno pa tisto, ki se izpiše na sklicuječi se strani (npr. [[molekula|molekul]]).

Seveda Wiki podpira tudi sklicevanje na spletne strani drugje v internetu. Pri teh v enojnih oglatih oklepajih najprej navedemo URL (spletni naslov) strani, nato pa besedilo, za katerega želimo, da se izpiše, npr. [http://www.gov.si/ Republika Slovenija].

Opisano skladnjo označevanja podpira MediaWiki, ni pa edina. Prvi sistemi Wiki so podpirali skladnjo, imenovano CamelCase. Ime ima zanimivo etimologijo: besede, kjer se sredi besede med malimi črkami pojavljajo velike, naj bi bile podobne silhuetam kamel, kjer glavi sledi še ena ali več (pri bioloških kamelah je sicer ta »več« omejen na dve) grb. Takšen zapis ni izum Wikija, ampak sega dlje v zgodovino -- domač se bo denimo zdel vsem, ki so se kdaj srečali s programskim sistemom Mathematica. Sistem Wiki, kjer so kot povezave prepoznane »kamelje« besede, ima eno samo, pa še to precej dvomljivo prednost: zahteva za spoznanje manj tipkanja. Po drugi strani pa ne le, da je povsem neprimeren za slovenščino in druge pregibne jezike, posebej priročen ni niti za angleščino, ker zahteva prisilno »kamelizacijo« nesestavljenih besed (npr. KaMela).

Številni priljubljeni Wikiji (npr. UseMod, MoinMoin ali PHP Wiki) še vedno podpirajo to skladnjo. Spet drugi Wikiji (npr. Wikit) pa podpirajo skladnjo, podobno v zgledu opisani, vendar z enojnimi oglatimi oklepaji.

Iskanje

Večina sistemov Wiki omogoča vsaj iskanje po naslovih, če že ne po celotnem besedilu. Skalabilnost iskanja je odvisna od tega, ali sistem Wiki uporablja podatkovno zbirko ali ne; indeksiran dostop do podatkovne zbirke je predpogoj za spodobno hitro iskanje po velikih sistemih Wiki. V Wikipediji gumb »Pojdi« omogoča bralcem neposreden skok na stran, ki kar najbolj ustreza podanim iskalnim kriterijem. Iskalnik MetaWiki omogoča iskanje po več povezanih sistemih Wiki.

Wiki pogoni

• MediaWiki - Wiki, ki poganja trenutno največji Wiki strežnik, Wikipedijo. Uporablja skladnjo z dvojnimi oglatimi oklepaji. Verjetno najzmogljivejši Wiki; dobro podpira svetovne jezike, vključno z indijskimi, vzhodnoazijskimi, in semitskimi. Preveden tudi v slovenščino. Celoten seznam podprtih lastnosti je na voljo na http://wikipedia.sourceforge.net/features.html. Razeroma kompleksen za nastavitev. Za delovanje zahteva spletni strežnik Apache, relacijsko podatkovno zbirko MySQL in tolmač PHP v okolju Unix/Linux. Načelno je mogoča (ne pa tudi podprta s strani razvijalcev) namestitev tudi na Microsoft Windows. Dostopen pod licenco GNU GPL. Domača stran: http://wikipedia.sourceforge.net/
• MoinMoin - Razmeroma preprost za nastavitev. Zahteva spletni strežnik Apache in tolmač Python. Dostopen pod enako licenco kot Python. Domača stran: http://moin.sourceforge.net/
• UseModWiki - Zelo preprost za namestitev - celoten program Wiki je en sam skript, napisan v perlu. Zahteva spletni strežnik Apache in tolmač Perl. Program je zelo kompakten, vseeno pa nadvse močan. Spremembe nastavitev Dostopen pod licenco GNU GPL. Domača stran: http://www.usemod.com/cgi-bin/wiki.pl?UseModWiki
• TWiki - Bogat z možnostmi, vendar nekoliko kompleksnejši za nastavitev. Dostopen pod licenco GNU GPL. http://www.twiki.org/
• PHP Wiki - Bogat z možnostmi, vendar nekoliko kompleksnejši za nastavitev. Zahteva spletni strežnik, relacijsko podatkovno zbirko z vmesnikom SQL (npr. MySQL ali PostgreSQL) ter tolmač PHP. dostopen pod licenco GNU GPL. Domača stran: http://phpwiki.sourceforge.net/
• WikiWikiWeb -- Izvorni Wiki Warda Cunninghama, preprost in enostaven. Uporablja skladnjo CamelCase, podpira samodejno generiranje medsebojno povezanih seznamov. Za delovanje zahteva Perl in eno od knjižnic za podatkovne zbirke, kot so dbm, ndbm ali gdbm. Domača stran: http://www.c2.com/cgi/wiki?WikiWikiWeb

Našteti so le nekateri najbolj priljubljeni. Precej obsežnejši spisek je na voljo na http://c2.com/cgi/wiki?WikiEngines.

Zgodovina

Prvi sistem Wiki je leta 1995 razvil Ward Cunningham za portlandsko skupino, ki se ukvarja z jezikom vzorcev. Portland Pattern Repository je še vedno dejaven Wiki. Ime "Wikiwiki" naj bi v havajščini pomenilo »hitro« - namig na možnost hitrega in enostavnega ustvarjanja spletnih dokumentov.

Wiki občestva

Glej tudi Wiki občestva po tipu in Wiki občestva po vsebini.

Sistemi podobni Wiki

• EditMe
• Marjetica - sistem za ravnateljevanje z vsebino
• WikiDoc - slovenski Wiki - sistem za kolaborativno pisanje dokumentacije

Zunanje povezave

• »Postaja avtobusne ture« pri MeatballWiki
• WikiWikiWeb (prva wiki)
• Wikinsider
• Wikipedia evolution through time (terms of service)
• MeatBall:WikiCommunityList
• MeatBall:BiggestWiki