Tone Pavček: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Keber (pogovor | prispevki)
m rv
Keber (pogovor | prispevki)
m vrnjeno
Vrstica 1: Vrstica 1:
'''Tone Pavček''', znan [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]], [[prevajalec]] in [[urednik]], * [[29. september]] [[1928]], Sveti Jurij pri [[Novo mesto|Novem mestu]].
'''Tone Pavček''', znan [[Slovenci|slovenski]] [[pesnik]], [[prevajalec]] in [[urednik]], * [[29. september]] [[1928]], Sveti Jurij pri [[Novo mesto|Novem mestu]].


==Življenjepis==
== Pesniške zbirke za otroke ==
Prvi razred Osnovne šole je obiskoval v Mirni Peči, naslednje leto pa so ga prešolali v internat k nunam v Ljubljano. Med vojno je dve leti bival v domačem kraju. Rad je kmetoval pri sorodnikih. V Ljubljani je končal tudi gimnazijo in študij prava.
*Trije bratje in zlata ptica, 1245

Poleg svoje pisateljske kariere je Pavček zelo dejaven tudi na drugih področjih. Nekaj časa je deloval kot urednik na [[RTV Slovenija]], bil med letoma [[1963]] in [[1967]] direktor [[MGL|Mladinskega gledališča v Ljubljani]], med [[1972]] in [[1990]] odgovorni urednik [[Cankarjeva založba|Cankarjeve založbe]], od leta [[1979]] do [[1983]] pa je bil tudi predsednik [[Društvo slovenskih pisateljev|Društva slovenskih pisateljev]].

Leta [[1989]] je na ljudskem zborovanju prebral [[2. majniška dekleracija|2. majniško deklaracijo]] ter se zavzel za slovensko neodvisnost.
Leta [[1996]] ga je [[Unicef]] imenoval za enega izmed svojih ambasadorjev.
Od leta [[2001]] je član [[SAZU|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]].

Še vedno je pogost gost številnih literarnih večerov, bralnih značk in različnih srečanj. Pavček je prejel tudi naziv [[vinski vitez]], saj vzgaja vinograd [[trta|trte]] [[refošk]].

Leta [[1953]] je skupaj s [[Kajetan Kovič|Kovičem]], [[Janez Menart|Menartom]] in [[Ciril Zlobec|Zlobcem]] izdal ''[[Pesmi štirih]]''. V slovenski povojni književnosti se je uveljavil kot predstavnik [[intimizem|intimizma]].

Za otroke je napisal več kot 20 del, med katerimi je najuspešnejše delo Juri Muri v Afriki (1958). Zbirka Majnice in fulaste pesmi (1996) je zasnovana v sodobnem najstniškem duhu in govoru. Napisal je tudi dve pripovedni deli za otroke: Kaj je najlepše (1969) in Mokedaj (1976).

=== Pesniške zbirke za odrasle ===
*Zapisi, 1972
*Iskanje sveta, 1973
*Poganske hvalnice, 1976
*Pesmi, 1978
*Temna zarja, 1996
*Dolenjske bližine, 1998
*Upočasnitve, 1998

=== Pesniške zbirke za otroke ===
*Trije bratje in zlata ptica, 1956
*Maček na dopustu, 1957
*Polž pred nebotičnikom, 1960
*Velesenzacija, 1961
*Sončece v žepu, 1960
*Strašni lovec Bumbum, 1969
*Slon v žepu, 1979
*Prave (in neprave) pesmi, 1986
*Besede za sladkosnede, 1991
*Majhen dober dan, 1992
*Sonce in sončece, 1993
*Živalski ringaraja, 1994
*S črko čez Krko, 2003

=== Prevajalni opus ===
Pavček velja tudi za mojstrskega prevajalca. Prevaja rusko poezijo 20. stol. (Jesenin, Majakovski, Ahamatov, Pasternak in Cvetajev), pomembni pa so tudi prevodi iz srbohrvaščine, beloruščine, gruzijščine in albanščine.

=== Pesniške zbirke za otroke ===
*Trije bratje in zlata ptica, 1956
*Maček na dopustu, 1957
*Maček na dopustu, 1957
*Polž pred nebotičnikom, 1960
*Polž pred nebotičnikom, 1960
Vrstica 16: Vrstica 58:
*S črko čez Krko, 2003
*S črko čez Krko, 2003


== Prevajalni opus ==
=== Prevajalni opus ===
Pavček velja tudi za mojstrskega prevajalca. Prevaja rusko poezijo 20. stol. (Jesenin, Majakovski, Ahamatov, Pasternak in Cvetajev), pomembni pa so tudi prevodi iz srbohrvaščine, beloruščine, gruzijščine in albanščine.
Pavček velja tudi za mojstrskega prevajalca. Prevaja rusko poezijo 20. stol. (Jesenin, Majakovski, Ahamatov, Pasternak in Cvetajev), pomembni pa so tudi prevodi iz srbohrvaščine, beloruščine, gruzijščine in albanščine.



Redakcija: 16:17, 9. januar 2007

Tone Pavček, znan slovenski pesnik, prevajalec in urednik, * 29. september 1928, Sveti Jurij pri Novem mestu.

Življenjepis

Prvi razred Osnovne šole je obiskoval v Mirni Peči, naslednje leto pa so ga prešolali v internat k nunam v Ljubljano. Med vojno je dve leti bival v domačem kraju. Rad je kmetoval pri sorodnikih. V Ljubljani je končal tudi gimnazijo in študij prava.

Poleg svoje pisateljske kariere je Pavček zelo dejaven tudi na drugih področjih. Nekaj časa je deloval kot urednik na RTV Slovenija, bil med letoma 1963 in 1967 direktor Mladinskega gledališča v Ljubljani, med 1972 in 1990 odgovorni urednik Cankarjeve založbe, od leta 1979 do 1983 pa je bil tudi predsednik Društva slovenskih pisateljev.

Leta 1989 je na ljudskem zborovanju prebral 2. majniško deklaracijo ter se zavzel za slovensko neodvisnost. Leta 1996 ga je Unicef imenoval za enega izmed svojih ambasadorjev. Od leta 2001 je član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Še vedno je pogost gost številnih literarnih večerov, bralnih značk in različnih srečanj. Pavček je prejel tudi naziv vinski vitez, saj vzgaja vinograd trte refošk.

Leta 1953 je skupaj s Kovičem, Menartom in Zlobcem izdal Pesmi štirih. V slovenski povojni književnosti se je uveljavil kot predstavnik intimizma.

Za otroke je napisal več kot 20 del, med katerimi je najuspešnejše delo Juri Muri v Afriki (1958). Zbirka Majnice in fulaste pesmi (1996) je zasnovana v sodobnem najstniškem duhu in govoru. Napisal je tudi dve pripovedni deli za otroke: Kaj je najlepše (1969) in Mokedaj (1976).

Pesniške zbirke za odrasle

  • Zapisi, 1972
  • Iskanje sveta, 1973
  • Poganske hvalnice, 1976
  • Pesmi, 1978
  • Temna zarja, 1996
  • Dolenjske bližine, 1998
  • Upočasnitve, 1998

Pesniške zbirke za otroke

  • Trije bratje in zlata ptica, 1956
  • Maček na dopustu, 1957
  • Polž pred nebotičnikom, 1960
  • Velesenzacija, 1961
  • Sončece v žepu, 1960
  • Strašni lovec Bumbum, 1969
  • Slon v žepu, 1979
  • Prave (in neprave) pesmi, 1986
  • Besede za sladkosnede, 1991
  • Majhen dober dan, 1992
  • Sonce in sončece, 1993
  • Živalski ringaraja, 1994
  • S črko čez Krko, 2003

Prevajalni opus

Pavček velja tudi za mojstrskega prevajalca. Prevaja rusko poezijo 20. stol. (Jesenin, Majakovski, Ahamatov, Pasternak in Cvetajev), pomembni pa so tudi prevodi iz srbohrvaščine, beloruščine, gruzijščine in albanščine.

Pesniške zbirke za otroke

  • Trije bratje in zlata ptica, 1956
  • Maček na dopustu, 1957
  • Polž pred nebotičnikom, 1960
  • Velesenzacija, 1961
  • Sončece v žepu, 1960
  • Strašni lovec Bumbum, 1969
  • Slon v žepu, 1979
  • Prave (in neprave) pesmi, 1986
  • Besede za sladkosnede, 1991
  • Majhen dober dan, 1992
  • Sonce in sončece, 1993
  • Živalski ringaraja, 1994
  • S črko čez Krko, 2003

Prevajalni opus

Pavček velja tudi za mojstrskega prevajalca. Prevaja rusko poezijo 20. stol. (Jesenin, Majakovski, Ahamatov, Pasternak in Cvetajev), pomembni pa so tudi prevodi iz srbohrvaščine, beloruščine, gruzijščine in albanščine.

Priznanja

Za pesniško zbirko Dediščina je Pavček leta 1984 dobil Prešernovo nagrado. Dobil je tudi Nagrado Prešernovega sklada, že trikrat je prejel Levstikovo nagrado, Kajuhovo, Trdinovo in nagrado Večernica.

...A ob vsem tem je treba reči: nagrade niso merilo resničnega uspeha, važneje je, da sam čutiš v sebi odgovornost za napisano in da ostajaš v sebi živ in občutljiv za nove pesmi. ln tudi, da te kdo kdaj bere.
—Tone Pavček

Glej tudi

Viri