Kremen: Razlika med redakcijama
m slovenjenje predloge Wiktionary AWB |
dodana vsebina |
||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
[[Slika:Feuerstein-bruch.jpg|thumb|Prelomljeni kremen]] |
[[Slika:Feuerstein-bruch.jpg|thumb|Prelomljeni kremen]] |
||
'''Krémen''', tudi '''kremenják''' in '''kremeníca''', je trda, [[sediment]]na [[kriptokristal]]inska [[silikat]]na [[kamnina]] steklastega videza. Navadno je temno [[siva|sive]], [[modra|modre]], [[črna|črne]], ali globoko [[rjava|rjave]] barve. V glavnem se pojavlja v [[gruda]]h in gmotah v [[kreda|kredi]] in [[apnenec|apnencu]]. |
'''Krémen''', tudi '''kremenják''' in '''kremeníca''', je trda, [[sediment]]na [[kriptokristal]]inska [[silikat]]na [[kamnina]] steklastega videza. Navadno je temno [[siva|sive]], [[modra|modre]], [[črna|črne]], ali globoko [[rjava|rjave]] barve. V glavnem se pojavlja v [[gruda]]h in gmotah v [[kreda|kredi]] in [[apnenec|apnencu]]. Kremen je eden najbolj razširjenih [[mineral]]ov v zemeljski skorji, saj zavzema kar 12 [[odstotek|odstotkov]] njene [[prostornina|prostornine]]. |
||
Pojavlja se v različnih kristalnih oblikah, od posameznih kristalov, ki lahko tehtajo tudi preko 100 [[kilogram]]ov, do [[konkrecija|konkrecij]] ali drobnokristalnih obarvanih [[gomolj]]ev. |
|||
Čiste in popolne kremenove kristale imenujemo ''kamena strela''. Taki kristali so prozorni in brezbarvni. Že ob majhnih količinah različnih [[primesi]] se kremenovi kristali obarvajo in lahko postanejo motni. |
|||
==Zgodovina uporabe== |
|||
Kot pričajo kosi kremena v [[arheologija|arheoloških]] [[najdišče|najdiščih]], imenovani '''sileksi''', je bila ta vrsta [[roženec|roženca]] eden najbolj uporabljanih [[material]]ov za izdelavo [[skala|kamnitega]] orodja med [[kamena doba|kameno dobo]], saj se razkolje v tanke, ostre ploščice ali rezila (odvisno od oblike), ko ga udarjamo z drugim trdim predmetom - denimo s kamnom iz drugega materiala namesto kladiva. Do konca [[18. stoletje|18. stoletja]] je ostal nujni [[mineral]]ni vir za netenje [[ogenj|ognja]]; tudi v [[vžigalnik]]ih [[smodnik]]a za prvo [[strelno orožje]] - [[kremenjača|kremenjačo]]. Od [[13. stoletje|13. stoletja]] do danes ga na veliko uporabljajo za gradnjo kamnitih zidov, še posebej v [[Anglija|Angliji]]. |
Kot pričajo kosi kremena v [[arheologija|arheoloških]] [[najdišče|najdiščih]], imenovani '''sileksi''', je bila ta vrsta [[roženec|roženca]] eden najbolj uporabljanih [[material]]ov za izdelavo [[skala|kamnitega]] orodja med [[kamena doba|kameno dobo]], saj se razkolje v tanke, ostre ploščice ali rezila (odvisno od oblike), ko ga udarjamo z drugim trdim predmetom - denimo s kamnom iz drugega materiala namesto kladiva. Do konca [[18. stoletje|18. stoletja]] je ostal nujni [[mineral]]ni vir za netenje [[ogenj|ognja]]; tudi v [[vžigalnik]]ih [[smodnik]]a za prvo [[strelno orožje]] - [[kremenjača|kremenjačo]]. Od [[13. stoletje|13. stoletja]] do danes ga na veliko uporabljajo za gradnjo kamnitih zidov, še posebej v [[Anglija|Angliji]]. |
||
V [[Evropa|Evropi]] eden od najboljših kremenjakov za izdelavo orodij prihaja iz [[Belgija|Belgije]] (Obourg, [[rudnik kremena]] v [[Spiennes|Spiennsu]]), obalni kredi [[Rokavski preliv|Rokavskega preliva]], [[pariški bazen|pariškem bazenu]], [[senon]]skih [[sklad]]ih na nemškem otoku [[Rügen]] in [[jura|jurskih]] skladih okoli [[Poljska|poljskega]] [[Krakov]]a. Potrjeno je, da so kremen lomili že v [[paleolitik]]u, a je pridobivanje postalo pogostejše v [[neolitik]]u ([[Michelsberška kultura]] in [[kultura lijakastih čaš]]). |
V [[Evropa|Evropi]] eden od najboljših kremenjakov za izdelavo orodij prihaja iz [[Belgija|Belgije]] (Obourg, [[rudnik kremena]] v [[Spiennes|Spiennsu]]), obalni kredi [[Rokavski preliv|Rokavskega preliva]], [[pariški bazen|pariškem bazenu]], [[senon]]skih [[sklad]]ih na nemškem otoku [[Rügen]] in [[jura|jurskih]] skladih okoli [[Poljska|poljskega]] [[Krakov]]a. Potrjeno je, da so kremen lomili že v [[paleolitik]]u, a je pridobivanje postalo pogostejše v [[neolitik]]u ([[Michelsberška kultura]] in [[kultura lijakastih čaš]]). |
||
==Poldragi kremenovi kamni== |
|||
Zaradi lepih oblik in relativne redkosti nahajanja določenih kremenovih kristalov so nekatere vrste teh mineralov postale [[poldragi kamni]]. Med njih spadajo: |
|||
* čadavec |
|||
* roževec |
|||
* citrin |
|||
* ametist |
|||
== Glej tudi == |
== Glej tudi == |
||
Redakcija: 12:07, 6. januar 2007
Krémen, tudi kremenják in kremeníca, je trda, sedimentna kriptokristalinska silikatna kamnina steklastega videza. Navadno je temno sive, modre, črne, ali globoko rjave barve. V glavnem se pojavlja v grudah in gmotah v kredi in apnencu. Kremen je eden najbolj razširjenih mineralov v zemeljski skorji, saj zavzema kar 12 odstotkov njene prostornine.
Pojavlja se v različnih kristalnih oblikah, od posameznih kristalov, ki lahko tehtajo tudi preko 100 kilogramov, do konkrecij ali drobnokristalnih obarvanih gomoljev.
Čiste in popolne kremenove kristale imenujemo kamena strela. Taki kristali so prozorni in brezbarvni. Že ob majhnih količinah različnih primesi se kremenovi kristali obarvajo in lahko postanejo motni.
Zgodovina uporabe
Kot pričajo kosi kremena v arheoloških najdiščih, imenovani sileksi, je bila ta vrsta roženca eden najbolj uporabljanih materialov za izdelavo kamnitega orodja med kameno dobo, saj se razkolje v tanke, ostre ploščice ali rezila (odvisno od oblike), ko ga udarjamo z drugim trdim predmetom - denimo s kamnom iz drugega materiala namesto kladiva. Do konca 18. stoletja je ostal nujni mineralni vir za netenje ognja; tudi v vžigalnikih smodnika za prvo strelno orožje - kremenjačo. Od 13. stoletja do danes ga na veliko uporabljajo za gradnjo kamnitih zidov, še posebej v Angliji.
V Evropi eden od najboljših kremenjakov za izdelavo orodij prihaja iz Belgije (Obourg, rudnik kremena v Spiennsu), obalni kredi Rokavskega preliva, pariškem bazenu, senonskih skladih na nemškem otoku Rügen in jurskih skladih okoli poljskega Krakova. Potrjeno je, da so kremen lomili že v paleolitiku, a je pridobivanje postalo pogostejše v neolitiku (Michelsberška kultura in kultura lijakastih čaš).
Poldragi kremenovi kamni
Zaradi lepih oblik in relativne redkosti nahajanja določenih kremenovih kristalov so nekatere vrste teh mineralov postale poldragi kamni. Med njih spadajo:
- čadavec
- roževec
- citrin
- ametist
Glej tudi
Zunanje povezave
- Flintsource.net - evropska najdišča (v angleščini)