Nekonservativna sila: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

Znotrajvrstično

Redakcija: 16:48, 20. november 2006

Nèkonservativna síla (tudi dísipativna síla ali nèpotenciálna síla) je sila, katere skupno opravljeno delo po poljubno izbrani zaključeni poti, ni enako nič. Delo, ki ga nekonservativna sila opravi pri premiku med dvema izbranima točkama, je odvisno od izbranega tira. Pridevnik »nekonservativen« izhaja iz dejstva, da se pri pojavih, kjer nastopajo nekonservativne sile, skupna mehanska energija ne ohranja. Nekonservativnim silam ne moremo pripisati potenciala ali potencialne energije, zato učinkov sile ni mogoče obravnavati kot spremembe potencialne energije.

Zgleda nekonservativnih oz. disipativnih sil sta upor in trenje. Nekonservativne sile so posledica zanemarjenih prostostnih stopenj sistema. Trenje bi tako lahko obravnavali brez vpeljave nekonzervativnih sil, če bi obravnavali toploto kot kinetično energijo, a to bi pomenilo, da bi se morali odreči makroskopskim termodinamskim parametrom, ki jih dá statistična mehanika, in namesto upoštevati gibanje vseh molekul, ki sestavljajo dano snov. Za vsa makroskopska telesa je zato približek nekonservativnih sil neprimerno bolj uporaben kot obravnava 10²⁰ prostostnih stopenj sistema.

Nasprotje nekonservativnih sil so konservativne sile. Vse osnovne sile so konservativne.

Redakcija: 19:27, 26. november 2005 uredi KocjoBot (pogovor \| prispevki) Boti 303.341 urejanj m Avtomatizirana zamenjava besedila ← Starejše urejanje		Redakcija: 16:48, 20. november 2006 uredi razveljavi Klemen Kocjancic (pogovor \| prispevki) 360.301 urejanje m slog Novejše urejanje →
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	'''Nèkonservativna síla''' (tudi '''dísipativna síla''' ali '''nèpotenciálna síla''') je [[sila]], katere skupno opravljeno [[delo]] po poljubno izbrani zaključeni [[pot]]i, ni enako [[nič]]. Delo, ki ga nekonservativna sila opravi pri premiku med dvema izbranima točkama je odvisno od izbranega [[tir]]a. Pridevnik »nekonservativen« izhaja iz dejstva, da se pri pojavih, kjer nastopajo nekonservativne sile, skupna [[mehanska energija]] ne ohranja. Nekonservativnim silam ne moremo pripisati [[potencial]]a ali [[potencialna energija\|potencialne energije]], zato učinkov sile ni mogoče obravnavati kot spremembe potencialne energije.		'''Nèkonservativna síla''' (tudi '''dísipativna síla''' ali '''nèpotenciálna síla''') je [[sila]], katere skupno opravljeno [[delo]] po poljubno izbrani zaključeni [[pot]]i, ni enako [[nič]]. Delo, ki ga nekonservativna sila opravi pri premiku med dvema izbranima točkama, je odvisno od izbranega [[tir]]a. Pridevnik »nekonservativen« izhaja iz dejstva, da se pri pojavih, kjer nastopajo nekonservativne sile, skupna [[mehanska energija]] ne ohranja. Nekonservativnim silam ne moremo pripisati [[potencial]]a ali [[potencialna energija\|potencialne energije]], zato učinkov sile ni mogoče obravnavati kot spremembe potencialne energije.

	Zgleda nekonservativnih oz. disipativnih sil sta [[upor sredstva\|upor]] in [[trenje]]. Nekonservativne sile so posledica zanemarjenih [[prostostna stopnja\|prostostnih stopenj]] sistema. Trenje bi tako lahko obravnavali brez vpeljave nekonzervativnih sil, če bi obravnavali [[toplota\|toploto]] kot [[kinetična energija\|kinetično energijo]], a to bi pomenilo, da bi se morali odreči makroskopskim termodinamskim parametrom, ki jih dá [[statistična mehanika]], in namesto upoštevati gibanje vseh [[molekula\|molekul]], ki sestavljajo dano snov. Za vsa makroskopska telesa je zato približek nekonservativnih sil neprimerno bolj uporaben kot obravnava 10<sup>20</sup> prostostnih stopenj sistema.		Zgleda nekonservativnih oz. disipativnih sil sta [[upor sredstva\|upor]] in [[trenje]]. Nekonservativne sile so posledica zanemarjenih [[prostostna stopnja\|prostostnih stopenj]] sistema. Trenje bi tako lahko obravnavali brez vpeljave nekonzervativnih sil, če bi obravnavali [[toplota\|toploto]] kot [[kinetična energija\|kinetično energijo]], a to bi pomenilo, da bi se morali odreči makroskopskim termodinamskim parametrom, ki jih dá [[statistična mehanika]], in namesto upoštevati gibanje vseh [[molekula\|molekul]], ki sestavljajo dano snov. Za vsa makroskopska telesa je zato približek nekonservativnih sil neprimerno bolj uporaben kot obravnava 10<sup>20</sup> prostostnih stopenj sistema.