Zemljin polmer

Zêmljin polmér (tudi ~ pólmér) je razdalja od središča Zemlje do njene površine na srednji morski gladini. Zemlja ni popolna krogla in je na obeh polih sploščena, ob ravniku pa izbočena. Njena pravilnejša oblika je znana kot sploščen sferoid (oziroma sploščen rotacijski elipsoid). Njena še natančnejša oblika se imenuje geoid. Nekrogelna oblika Zemlje pomeni, da se njen polmer s krajem spreminja.

Oblika Zemlje - pretirano

Zemljin polarni polmer, oziroma polmer ob poldnevniku, je razdalja od njenega središča do Severnega ali Južnega tečaja in znaša približno 6356,78 km.

Zemljin ekvatorski polmer je razdalja od njenega središča do ravnika in znaša približno 6378,14 km.

Zemljin srednji polmer je približno 6371,3 km. To je srednja vrednost vseh razdalj točk na Zemljini površini. Srednji polmer lahko zapišemo kot:

$r={\sqrt {\frac {S}{4\pi }}}$

kjer je S površina Zemlje. To bi bil polmer domnevne popolne krogle z enako površino kot Zemlja.

Včasih uporabljajo Zemljin polmer kot enoto za dolžino. Še posebej v astronomiji in geologiji in ga označujejo z r_Z (v tujih virih z R_E). Tako je na primer astronomska enota, razdalja do Sonca, enaka 23.480 r_Z, srednja razdalja do Lune 60 r_Z in razmerje njunih velikosti r_Z/r_L=16,7.

Premer Zemlje je izračunal Eratosten okoli leta 240 pr. n. št.. Njegovo vrednost je uporabljal tudi Posidonij okoli sto let kasneje, in jo tudi sam izračunal na podoben način.

Glej tudi

• oblika Zemlje
• dejanski Zemljin polmer