Josip Ogrinec: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
mBrez povzetka urejanja |
||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
'''Josip Ogrinec''', [[Slovenci|slovenski]] [[pripovednik]], [[dramatik]], [[šahist]] in [[pedagog]], * [[5. april]] [[1844]], [[Podgorje pri |
'''Josip Ogrinec''', [[Slovenci|slovenski]] [[pripovednik]], [[dramatik]], [[šahist]] in [[pedagog]], * [[5. april]] [[1844]], [[Podgorje pri Kamniku]], † [[13. maj]] [[1879]], [[Vinkovci]], [[Hrvaška]]. |
||
Kamniku]], † [[13. maj]] [[1879]], [[Vinkovci]], [[Hrvaška]]. |
|||
Ogrinec se je rodil v kmečki družini. Po osnovnem šolanju pri [[Kamnik|kamniških]] [[frančiškani]]h in končani gimnaziji v [[Ljubljana|Ljubljani]] se je na materino željo vpisal na študij [[bogoslužje|bogoslužja]]. Študij je po prvem letniku opustil. Odselil se je na [[Dunaj]], kjer je študiral naravoslovne vede. Leta [[1872]] se je zaposlil kot suplent na [[gimnazija|gimnaziji]] v [[Novo mesto|Novem mestu]], nato pa leta [[1878]] postal profesor na gimnaziji v Vinkovcih. |
Ogrinec se je rodil v kmečki družini. Po osnovnem šolanju pri [[Kamnik|kamniških]] [[frančiškani]]h in končani gimnaziji v [[Ljubljana|Ljubljani]] se je na materino željo vpisal na študij [[bogoslužje|bogoslužja]]. Študij je po prvem letniku opustil. Odselil se je na [[Dunaj]], kjer je študiral naravoslovne vede. Leta [[1872]] se je zaposlil kot suplent na [[gimnazija|gimnaziji]] v [[Novo mesto|Novem mestu]], nato pa leta [[1878]] postal profesor na gimnaziji v Vinkovcih. |
||
Redakcija: 14:44, 20. oktober 2006
Josip Ogrinec, slovenski pripovednik, dramatik, šahist in pedagog, * 5. april 1844, Podgorje pri Kamniku, † 13. maj 1879, Vinkovci, Hrvaška.
Ogrinec se je rodil v kmečki družini. Po osnovnem šolanju pri kamniških frančiškanih in končani gimnaziji v Ljubljani se je na materino željo vpisal na študij bogoslužja. Študij je po prvem letniku opustil. Odselil se je na Dunaj, kjer je študiral naravoslovne vede. Leta 1872 se je zaposlil kot suplent na gimnaziji v Novem mestu, nato pa leta 1878 postal profesor na gimnaziji v Vinkovcih.
Od leta 1868 do smrti je svoja dela objavljal v raznih glasilih in revijah: Slovenski glasnik, Zvon, Slovenske večernice, Slovenski Narod, in Zora. Desetletno Ogrinčevo pisteljsko delo sicer ni tolikšno, da bi ga mogli imenovati za plodovitega pisatelja, ki bi mu prinesel sloves, razen veseloigri V Ljubljano jo dajmo in Kje je meja.
Manj znano je, da se je Ogrinec ukvarjal tudi s šahom in šahovsko teorijo. Leta 1868 je v Slovenskem glasniku objavil štiri šahovske probleme. Ker pa je glasnik konec leta prenehal izhajati je žal tudi Ogrinec nehal objavljati šahovske probleme. Vseeno pa ga štejemo za prvega, ki se je na slovenskem lotil šahovske teorije.
Glej tudi
 | Ta biografski članek je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |