Jean-Robert Argand: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
m zp |
||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
'''Jean-Robert Argand''' [[Francozi|francoski]] |
'''Jean-Robert Argand''', [[Francozi|francoski]] ljubiteljski [[matematik]], * [[18. julij]] [[1768]], [[Ženeva]], [[Švica]], † [[13. avgust]] [[1822]], [[Pariz]], [[Francija]]. |
||
Argand je bil računovodja in knjigovodja v Parizu. Leta [[1806]] se je ukvarjal s [[kompleksno število|kompleksnimi števili]] in razvil zamisli, ki so postale znane z [[Carl Friedrich Gauss|Gauss]]ovim delom. Podobno je [[razsežnost|dvorazsežne]] grafe kompleksnih števil neodvisno od njega malo prej leta [[1799]] objavil tudi [[Norvežani|norveški]] [[geometer]] samouk [[Caspar Wessel]]. Wessel je poslal svoj članek leta [[1797]] [[Kraljeva danska akademija znanosti|Kraljevi danski akademiji znanosti]], drugače pa je zamisel vključil v svoje delo že leta [[1787]]. Njegovo delo ni ostalo opaženo, vse dokler leta [[1895]] [[Marius Sophus Lie]] ni ponovno objavil njegov članek. Argand je znan po svoji [[geometrija|geometrijski]] predstavitvi kompleksnih števil v [[ravnina|ravnini]], ki se imenuje po njem [[Argandov graf]]. Nejasno je o kompleksnih številih razmišljal tudi leta [[1685]] [[John Wallis]]. Argandov graf je leta [[1831]] nanovo odkril Gauss. Leta [[1832]] je predlagal naziv »kompleksna« za [[število|števila]], oblike ''a'' + ''bi'', kjer sta ''a'' in ''b'' [[realno število|realna]] in ''i'' določen kot <math>\sqrt{-1}</math>. Prvo zadovoljivo razlago kompleksnih števil je leta [[1835]] podal [[William Rowan Hamilton]], čeprav je Gauss kasneje izjavljal, da je imel podobne zamisli sam že leta 1831. |
Argand je bil računovodja in knjigovodja v Parizu. Leta [[1806]] se je ukvarjal s [[kompleksno število|kompleksnimi števili]] in razvil zamisli, ki so postale znane z [[Carl Friedrich Gauss|Gauss]]ovim delom. Podobno je [[razsežnost|dvorazsežne]] grafe kompleksnih števil neodvisno od njega malo prej leta [[1799]] objavil tudi [[Norvežani|norveški]] [[geometer]] samouk [[Caspar Wessel]]. Wessel je poslal svoj članek leta [[1797]] [[Kraljeva danska akademija znanosti|Kraljevi danski akademiji znanosti]], drugače pa je zamisel vključil v svoje delo že leta [[1787]]. Njegovo delo ni ostalo opaženo, vse dokler leta [[1895]] [[Marius Sophus Lie]] ni ponovno objavil njegov članek. Argand je znan po svoji [[geometrija|geometrijski]] predstavitvi kompleksnih števil v [[ravnina|ravnini]], ki se imenuje po njem [[Argandov graf]]. Nejasno je o kompleksnih številih razmišljal tudi leta [[1685]] [[John Wallis]]. Argandov graf je leta [[1831]] nanovo odkril Gauss. Leta [[1832]] je predlagal naziv »kompleksna« za [[število|števila]], oblike ''a'' + ''bi'', kjer sta ''a'' in ''b'' [[realno število|realna]] in ''i'' določen kot <math>\sqrt{-1}</math>. Prvo zadovoljivo razlago kompleksnih števil je leta [[1835]] podal [[William Rowan Hamilton]], čeprav je Gauss kasneje izjavljal, da je imel podobne zamisli sam že leta 1831. |
||
== Zunanje povezave == |
|||
* [http://www-gap.dcs.st-and.ac.uk/~history/Mathematicians/Argand.html Stran o Jean-Robertu Argandu Univerze St Andrews]] (v angleščini) |
|||
[[Category:Rojeni v letu 1768|Argand, Jean-Robert]] |
[[Category:Rojeni v letu 1768|Argand, Jean-Robert]] |
||
Redakcija: 13:55, 2. december 2004
Jean-Robert Argand, francoski ljubiteljski matematik, * 18. julij 1768, Ženeva, Švica, † 13. avgust 1822, Pariz, Francija.
Argand je bil računovodja in knjigovodja v Parizu. Leta 1806 se je ukvarjal s kompleksnimi števili in razvil zamisli, ki so postale znane z Gaussovim delom. Podobno je dvorazsežne grafe kompleksnih števil neodvisno od njega malo prej leta 1799 objavil tudi norveški geometer samouk Caspar Wessel. Wessel je poslal svoj članek leta 1797 Kraljevi danski akademiji znanosti, drugače pa je zamisel vključil v svoje delo že leta 1787. Njegovo delo ni ostalo opaženo, vse dokler leta 1895 Marius Sophus Lie ni ponovno objavil njegov članek. Argand je znan po svoji geometrijski predstavitvi kompleksnih števil v ravnini, ki se imenuje po njem Argandov graf. Nejasno je o kompleksnih številih razmišljal tudi leta 1685 John Wallis. Argandov graf je leta 1831 nanovo odkril Gauss. Leta 1832 je predlagal naziv »kompleksna« za števila, oblike a + bi, kjer sta a in b realna in i določen kot . Prvo zadovoljivo razlago kompleksnih števil je leta 1835 podal William Rowan Hamilton, čeprav je Gauss kasneje izjavljal, da je imel podobne zamisli sam že leta 1831.
Zunanje povezave
- Stran o Jean-Robertu Argandu Univerze St Andrews] (v angleščini)