Kinetična teorija plinov: Razlika med redakcijama
m slog |
|||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
'''Kinétična teoríja plínov''' je v [[fizika|fiziki]] [[teorija]], ki opisuje makroskopske lastnosti [[plin]]ov in upošteva njihovo sestavo na nivoju [[molekula|molekul]]. Kinetična teorija plinov natančno opiše veliko osnovnih lastnosti plinov, vključujoč [[tlak]] in [[difuzija|difuzijo]]. |
'''Kinétična teoríja plínov''' je v [[fizika|fiziki]] [[teorija]], ki opisuje makroskopske lastnosti [[plin]]ov in upošteva njihovo sestavo na nivoju [[molekula|molekul]]. Kinetična teorija plinov natančno opiše veliko osnovnih lastnosti plinov, vključujoč [[tlak]] in [[difuzija|difuzijo]]. |
||
Osnovna načela kinetične |
Osnovna načela kinetične teorije plinov lahko strnemo v nekaj [[postulat|predpostavk]]: |
||
* plini so sestavljeni iz molekul, ki se neprastano [[naključnost|naključno]] [[gibanje|gibajo]]. Gibajoči delci se stalno [[trk|zaletavajo]] drug v drugega in v steno posode. |
* plini so sestavljeni iz molekul, ki se neprastano [[naključnost|naključno]] [[gibanje|gibajo]]. Gibajoči delci se stalno [[trk|zaletavajo]] drug v drugega in v steno posode. |
||
| Vrstica 18: | Vrstica 18: | ||
== Zgodovina == |
== Zgodovina == |
||
Začetnik kinetične teorije plinov je švicarski matematik in fizik [[Daniel Bernoulli|Daniel Bernoulli I.]]. Teorijo so razvili naprej angleški fizik [[John Herapath]] ([[1820]]), škotski fizik [[John James Waterson]] ([[1843]]), angleški fizik [[James Prescott Joule]] in še posebej nemški fizik in matematik [[Rudolf Julius Emmanuel Clausius]] ([[1850]]). Največji napredek na tem področju je naredil škotski fizik in matematik [[James Clerk Maxwell]], ki je leta [[1866]] neodvisno od avstrijskega fizika in filozofa [[Ludwig Edward Boltzmann|Ludwiga Edwarda Boltzmanna]] razvil svojo kinetično teorijo plinov. Leta [[1888]] je ruski matematik, fizik, letalski in raketni konstrukter, inženir izdelal kinetično teorijo plinov [[Konstantin Edvardovič Ciolkovski]], ne da bi vedel, da sta jo objavila že Maxwell in Boltzmann. |
|||
== Glej tudi == |
== Glej tudi == |
||
Redakcija: 13:32, 25. november 2004
Kinétična teoríja plínov je v fiziki teorija, ki opisuje makroskopske lastnosti plinov in upošteva njihovo sestavo na nivoju molekul. Kinetična teorija plinov natančno opiše veliko osnovnih lastnosti plinov, vključujoč tlak in difuzijo.
Osnovna načela kinetične teorije plinov lahko strnemo v nekaj predpostavk:
- plini so sestavljeni iz molekul, ki se neprastano naključno gibajo. Gibajoči delci se stalno zaletavajo drug v drugega in v steno posode.
- trki plinskih molekul so prožni.
- celotna prostornina plinskih molekul je zanemarljiva v primeri s prostornino posode.
- plivlačne sile med molekulami so zanemarljive.
S pomočjo zgornjih navedb se natančno opiše obnašanje idealnih plinov. Opis realnih plinov na ta način je možen pri nizkih gostotah in visokih temperaturah.
Tlak
Temperatura
Hitrosti
Zgodovina
Začetnik kinetične teorije plinov je švicarski matematik in fizik Daniel Bernoulli I.. Teorijo so razvili naprej angleški fizik John Herapath (1820), škotski fizik John James Waterson (1843), angleški fizik James Prescott Joule in še posebej nemški fizik in matematik Rudolf Julius Emmanuel Clausius (1850). Največji napredek na tem področju je naredil škotski fizik in matematik James Clerk Maxwell, ki je leta 1866 neodvisno od avstrijskega fizika in filozofa Ludwiga Edwarda Boltzmanna razvil svojo kinetično teorijo plinov. Leta 1888 je ruski matematik, fizik, letalski in raketni konstrukter, inženir izdelal kinetično teorijo plinov Konstantin Edvardovič Ciolkovski, ne da bi vedel, da sta jo objavila že Maxwell in Boltzmann.