Gregor Jožef Plohel: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
2004ana (pogovor | prispevki)
napaka
Vrstica 5: Vrstica 5:


== Življenjepis ==
== Življenjepis ==
Rodil se je v premožni [[Prlekija|prleški]] kmečki družini očetu Juriju Plohlu in materi Ani Filipič. Verjetno je hodil v [[varaždin]]sko gimnazijo na [[Hrvaška|Hrvaškem]], kjer se je naučil [[kajkavščina|kajkavščino]]. Prleški in [[Ogrska|ogrski]] Slovenci (v [[Prekmurje|Prekmurju]] in [[Slovensko Porabje|Porabju]]) so uporabljali kajkavske knjige, ki so jih dobro razumeli. Po končanju gimnazije je Plohel v [[Gradec|Gradcu]] študiral bogoslovje (1750-1754) in filozofijo (1748-1750). Ker je bil zelo priden učenec, so ga hitro posvetili v duhovnika. Leta 1756 je pridobil častni naslov doktorja bogoslovja. Med študijem je bil duhovni pomočnik v [[Cmurek]]u (danes ''Mureck,'' [[Avstrija]]) ter pridigal v graških in drugih cerkvah. Od leta 1756 je kaplanoval v okolici Ptuja. Od leta 1758 do leta 1766 je služboval pri ptujski mestni župniji. Po smrti tamkajšnjega župnika (1766) je postal novi nadžupnik in konzistorijalni svetnik. Leta 1786 so mu poverili okrožno dekanstvo in je upravljal tudi [[ljutomer]]sko, [[Velika Nedelja|velikonedeljsko]] ter [[Zavrče|završko]] dekanijo.
Rodil se je v premožni [[Prlekija|prleški]] kmečki družini očetu Juriju Plohlu in materi Ani Filipič. Verjetno je hodil v [[varaždin]]sko gimnazijo na [[Hrvaška|Hrvaškem]], kjer se je naučil [[kajkavščina|kajkavščino]]. Prleški in [[Ogrska|ogrski]] Slovenci (v [[Prekmurje|Prekmurju]] in [[Slovensko Porabje|Porabju]]) so uporabljali kajkavske knjige, ki so jih dobro razumeli. Po končanju gimnazije je Plohel v [[Gradec|Gradcu]] študiral bogoslovje (1750–1754) in filozofijo (1748–1750). Ker je bil zelo priden učenec, so ga hitro posvetili v duhovnika. Leta 1756 je pridobil častni naslov doktorja bogoslovja. Med študijem je bil duhovni pomočnik v [[Cmurek]]u (danes ''Mureck,'' [[Avstrija]]) ter pridigal v graških in drugih cerkvah. Od leta 1756 je kaplanoval v okolici Ptuja. Od leta 1758 do leta 1766 je služboval pri ptujski mestni župniji. Po smrti tamkajšnjega župnika (1766) je postal novi nadžupnik in konzistorijalni svetnik. Leta 1786 so mu poverili okrožno dekanstvo in je upravljal tudi [[ljutomer]]sko, [[Velika Nedelja|velikonedeljsko]] ter [[Zavrče|završko]] dekanijo.


== Delo ==
== Delo ==
Vrstica 12: Vrstica 12:
Ko se je vrnil iz Hrvaške, se je naučil osrednjo slovenščino. Svojim župljanom je pridigal v štajerščini. Leta 1758 je prevedel [[nemščina|nemški]] katekizem [[Ignaz Parhammer|Ignaza Parhammer]]ja z naslovom ''Obchinzka knishiza izpitavanya teh pet glavneh shtükov maloga katekismussa poshtovanoga patra Petra Kanisiussa.'' Kajkavski vpliv je prisoten tako v jeziku kot črkopisu: c = cz, č = ch, s = ʃz, š = ʃʃ, z = z, ž = s (ʃ), nj = ny.
Ko se je vrnil iz Hrvaške, se je naučil osrednjo slovenščino. Svojim župljanom je pridigal v štajerščini. Leta 1758 je prevedel [[nemščina|nemški]] katekizem [[Ignaz Parhammer|Ignaza Parhammer]]ja z naslovom ''Obchinzka knishiza izpitavanya teh pet glavneh shtükov maloga katekismussa poshtovanoga patra Petra Kanisiussa.'' Kajkavski vpliv je prisoten tako v jeziku kot črkopisu: c = cz, č = ch, s = ʃz, š = ʃʃ, z = z, ž = s (ʃ), nj = ny.


Plohel je v svoji knjigi zapisal, da je jezik štajerskih Slovencev malo drugačen od hrvaškega (kajkavskega) jezika in osrednje (kranjske) slovenščine. Plohlov katekizem še ni standardiziral vzhodne štajerščine, saj je [[Peter Dajnko]] poskusil normirati vzhodnoštajerski jezik v prvi polovici [[19. stoletje|19. stoletja]]. Na Ogrskem so v prvi polovici [[18. stoletje|18. stoletja]] napisali prvo tiskano knjigo ([[Franc Temlin]]: ''[[Mali katechismus]]''). [[Štefan Küzmič|Štefan]] in [[Mikloš Küzmič]] sta v drugi polovici istega stoletja standardizirala [[prekmurščina|prekmurščino]] s svojimi prevodi [[Sveto pismo|Svetega pisma]] (''[[Nouvi Zákon]],'' 1771; ''[[Szvéti evangyeliomi]],'' 1780; ''[[Sztároga i nouvoga testamentoma szvéte histórie krátka summa]],'' 1790), molitveniki (''[[Molitvena kniga|Kniga molitvena]],'' 1783) in učbeniki.
Plohel je v svoji knjigi zapisal, da je jezik štajerskih Slovencev malo drugačen od hrvaškega (kajkavskega) jezika in osrednje (kranjske) slovenščine. Plohlov katekizem še ni standardiziral vzhodne štajerščine, saj je [[Peter Dajnko]] poskusil normirati vzhodnoštajerski jezik v prvi polovici [[19. stoletje|19. stoletja]]. Na Ogrskem so v prvi polovici 18. stoletja napisali prvo tiskano knjigo ([[Franc Temlin]]: ''[[Mali katechismus]]''). [[Štefan Küzmič|Štefan]] in [[Mikloš Küzmič]] sta v drugi polovici istega stoletja standardizirala [[prekmurščina|prekmurščino]] s svojimi prevodi [[Sveto pismo|Svetega pisma]] (''[[Nouvi Zákon]],'' 1771; ''[[Szvéti evangyeliomi]],'' 1780; ''[[Sztároga i nouvoga testamentoma szvéte histórie krátka summa]],'' 1790), molitveniki (''[[Molitvena kniga|Kniga molitvena]],'' 1783) in učbeniki.


== Literatura ==
== Literatura ==

Redakcija: 18:07, 31. avgust 2022

Gregor Jožef Plohel
Portret
Portret Gregorja Jožefa Plohla iz leta 1888
Rojstvo7. marec 1730({{padleft:1730|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:7|2|0}})
Ivanjkovci
Smrt3. marec 1800({{padleft:1800|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:3|2|0}}) (69 let)
Ptuj
Državljanstvo Habsburška monarhija
Poklicpisatelj, duhovnik

Gregor Jožef Plohel (ali Plochl), slovenski rimskokatoliški duhovnik, ptujski dekan, verski pisec, avtor prve knjige v vzhodni štajerščini. * Ivanjkovci, 7. marec, 1730; † Ptuj, 3. marec, 1800.

Življenjepis

Rodil se je v premožni prleški kmečki družini očetu Juriju Plohlu in materi Ani Filipič. Verjetno je hodil v varaždinsko gimnazijo na Hrvaškem, kjer se je naučil kajkavščino. Prleški in ogrski Slovenci (v Prekmurju in Porabju) so uporabljali kajkavske knjige, ki so jih dobro razumeli. Po končanju gimnazije je Plohel v Gradcu študiral bogoslovje (1750–1754) in filozofijo (1748–1750). Ker je bil zelo priden učenec, so ga hitro posvetili v duhovnika. Leta 1756 je pridobil častni naslov doktorja bogoslovja. Med študijem je bil duhovni pomočnik v Cmureku (danes Mureck, Avstrija) ter pridigal v graških in drugih cerkvah. Od leta 1756 je kaplanoval v okolici Ptuja. Od leta 1758 do leta 1766 je služboval pri ptujski mestni župniji. Po smrti tamkajšnjega župnika (1766) je postal novi nadžupnik in konzistorijalni svetnik. Leta 1786 so mu poverili okrožno dekanstvo in je upravljal tudi ljutomersko, velikonedeljsko ter završko dekanijo.

Delo

Plohel je skrbel za cerkvena in gospodarska poslopja. Vodil je razne cehe, pobožne družbe in bratovščine na Ptuju. Imel je veliko premoženja v okolici mesta in gmotno podpiral pouk siromaških slovenskih dijakov. Leta 1790 je ustanovil dve dijaški štipendiji, kasneje pa še štiri.

Ko se je vrnil iz Hrvaške, se je naučil osrednjo slovenščino. Svojim župljanom je pridigal v štajerščini. Leta 1758 je prevedel nemški katekizem Ignaza Parhammerja z naslovom Obchinzka knishiza izpitavanya teh pet glavneh shtükov maloga katekismussa poshtovanoga patra Petra Kanisiussa. Kajkavski vpliv je prisoten tako v jeziku kot črkopisu: c = cz, č = ch, s = ʃz, š = ʃʃ, z = z, ž = s (ʃ), nj = ny.

Plohel je v svoji knjigi zapisal, da je jezik štajerskih Slovencev malo drugačen od hrvaškega (kajkavskega) jezika in osrednje (kranjske) slovenščine. Plohlov katekizem še ni standardiziral vzhodne štajerščine, saj je Peter Dajnko poskusil normirati vzhodnoštajerski jezik v prvi polovici 19. stoletja. Na Ogrskem so v prvi polovici 18. stoletja napisali prvo tiskano knjigo (Franc Temlin: Mali katechismus). Štefan in Mikloš Küzmič sta v drugi polovici istega stoletja standardizirala prekmurščino s svojimi prevodi Svetega pisma (Nouvi Zákon, 1771; Szvéti evangyeliomi, 1780; Sztároga i nouvoga testamentoma szvéte histórie krátka summa, 1790), molitveniki (Kniga molitvena, 1783) in učbeniki.

Literatura

Zunanje povezave