Schwarzwald: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
57.068 urejanj
posodobljeno
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
57.068 urejanj
dodano iz en wiki
Vrstica 28: Vrstica 28:


Zgodovinsko gledano je bilo območje znano po gozdarstvu in pridobivanju rudnih nahajališč, vendar je turizem zdaj postal primarna panoga, ki predstavlja okoli 300.000 delovnih mest.<ref>{{Cite web|title=Die Wirtschaft im Schwarzwald: Tourismus, Holzwirtschaft und anderes|url=http://www.schwarzwald-reiseinfo.de/Schwarzwald_Wirtschaft.php|access-date=2021-01-04|website=www.schwarzwald-reiseinfo.de|archive-date=11 April 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210411163913/http://www.schwarzwald-reiseinfo.de/Schwarzwald_Wirtschaft.php|url-status=live}}</ref> Obstaja več uničenih vojaških utrdb iz 17. stoletja.<ref>{{Cite web|title=Gersbacher Barockschanze|url=https://www.schwarzwald-tourismus.info/attraktionen/gersbacher-barockschanze-30ba878d42|access-date=2021-01-17|website=www.schwarzwald-tourismus.info|language=de|archive-date=22 January 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210122031250/https://www.schwarzwald-tourismus.info/attraktionen/gersbacher-barockschanze-30ba878d42|url-status=live}}</ref>
Zgodovinsko gledano je bilo območje znano po gozdarstvu in pridobivanju rudnih nahajališč, vendar je turizem zdaj postal primarna panoga, ki predstavlja okoli 300.000 delovnih mest.<ref>{{Cite web|title=Die Wirtschaft im Schwarzwald: Tourismus, Holzwirtschaft und anderes|url=http://www.schwarzwald-reiseinfo.de/Schwarzwald_Wirtschaft.php|access-date=2021-01-04|website=www.schwarzwald-reiseinfo.de|archive-date=11 April 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210411163913/http://www.schwarzwald-reiseinfo.de/Schwarzwald_Wirtschaft.php|url-status=live}}</ref> Obstaja več uničenih vojaških utrdb iz 17. stoletja.<ref>{{Cite web|title=Gersbacher Barockschanze|url=https://www.schwarzwald-tourismus.info/attraktionen/gersbacher-barockschanze-30ba878d42|access-date=2021-01-17|website=www.schwarzwald-tourismus.info|language=de|archive-date=22 January 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210122031250/https://www.schwarzwald-tourismus.info/attraktionen/gersbacher-barockschanze-30ba878d42|url-status=live}}</ref>

== Zgodovina ==
[[File:Part of Tabula Peutingeriana centered around present day Black Forest.jpg|thumb|Schwarzwald na [[Tabula Peutingeriana |Tabuli Peutingeriani]]: gorska veriga s fantastično oblikovanimi drevesi kot simbolom neurejenega in tako rekoč nedostopnega terena]]
[[File:Schwarzwaelder Bauernhaus um 1900.jpg|thumb|Kmečka hiša v Schwarzwaldu, 1898]]
[[File:Schwarzwaelderin in Tracht um 1900.jpg|thumb|upright=0.75| Neporočena ženska iz Schwarzwalda, ki nosi rdečo Bollenhut, 1898]]
V starih časih je bil Schwarzwald znan kot ''Abnoba mons'' (Pre-Germansko ''Abnoba''; starogrško ''τὰ Ἄβνοβα, ta Abnoba, Ἀβνοβαῖα ὄρη Abnobaia orē''), po keltski (galski) boginji Abnoba. V rimskih časih (pozna antika) je dobil ime ''Silva Marciana'' (Marcinski gozd, iz germanske besede ''marka'' = meja).<ref>[[Tabula Peutingeriana]]; Ammianus Marcellinus 21, 8, 2;</ref> Schwarzwald je verjetno predstavljal obmejno območje [[markomani|Markomanov]] (»mejno ljudstvo«), ki so bili naseljeni vzhodno od rimskega [[limes]]a. Ti pa so bili del germanskega plemena [[Svebi|Svebov]], ki je pozneje dalo ime zgodovinski državi [[Švabska|Švabski]]. Z izjemo rimskih naselij na obodu (npr. terme v Badenweileru ter rudniki v bližini Badenweilerja in Sulzburga) in gradnje [[rimska cesta|rimske ceste]] ''Kinzigtalstraße'' kolonizacije Schwarzwalda niso izvedli Rimljani, ampak [[Alemani]]. Naselili so in najprej kolonizirali doline ter prečkali staro mejo poselitve, tako imenovano »mejo rdečega peščenjaka«, na primer iz regije Baar. Kmalu zatem so bila kolonizirana čedalje višja območja in sosednji gozdovi, tako da so že do konca 10. stoletja na območju rdečega peščenjaka lahko našli prva naselja. Sem spada na primer Rötenbach, ki je bil prvič omenjen leta 819.

Nekatere vstaje (vključno z gibanjem Bundschuh (nemško ''Bundschuh-Bewegung'')), ki so bila pred [[nemška kmečka vojna|nemško kmečko vojno]g v 16. stoletju, so izvirali iz Schwarzwalda. Nadaljnji kmečki nemiri v obliki [[kalijev nitrat|solitrnih]] uporov so se v naslednjih dveh stoletjih odvijali v Hotzenwaldu.

V Schwarzwaldu lahko najdemo ostanke vojaških utrdb iz 17. in 18. stoletja, predvsem na gorskih prelazih. Primeri so več baročnih terenskih del markgrofa Ludwiga Wilhelma von Baden-Baden ali posamezne obrambne položaje, kot so Alexanderschanze (Aleksandrova reduta), Röschenschanze in Schwedenschanze (Švedska reduta).<ref>{{Cite web|title=Schwedenschanze|url=https://www.schwarzwald-tourismus.info/attraktionen/schwedenschanze-33f299a078|access-date=2021-01-17|website=www.schwarzwald-tourismus.info|language=de|archive-date=1 June 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220601203148/https://www.schwarzwald-tourismus.info/attraktionen/schwedenschanze-a0f01a4fcc|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web|title=Schwarzwald Röschenschanze|url=https://www.schwarzwald-informationen.de/wandern-an-der-schwarzwaldhochstrasse/roeschenschanze.html|access-date=2021-01-17|website=www.schwarzwald-informationen.de|archive-date=22 January 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210122014400/https://www.schwarzwald-informationen.de/wandern-an-der-schwarzwaldhochstrasse/roeschenschanze.html|url-status=live}}</ref>

Prvotno je bil Schwarzwald mešan gozd [[listavec|listavcev]] in jelk. Na višjih legah je rasla tudi [[smreka]]. Sredi 19. stoletja je bil Schwarzwald z intenzivnim gozdarjenjem skoraj v celoti izkrčen in je bil pozneje ponovno zasajen, večinoma s smrekovimi monokulturami.

Leta 1990 je veliko škodo v gozdu povzročila vrsta neviht. 26. decembra 1999 je orkan ''Lothar'' divjal čez Schwarzwald in povzročil še večjo škodo, zlasti na smrekovih monokulturah. Kot se je zgodilo po neurjih leta 1990, so bile velike količine podrtih hlodov več let shranjene v začasnih mokrih skladiščih. Učinke neurja dokazuje ''Lotharjeva pot'', [[Naravoslovna učna pot|gozdna učna in pustolovska pot]] v naravnem središču v Ruhesteinu na okoli 10 ha velikem visokogorskem gozdu, ki ga je uničil orkan. Več območij škode zaradi neurja, tako velikih kot manjših, je bilo prepuščenih naravi in se je danes spet razvilo v naravni mešani gozd.


== Sklici ==
== Sklici ==
Vrstica 37: Vrstica 51:
*{{cite EB1911|wstitle=Black Forest |volume=4 |short=x}}
*{{cite EB1911|wstitle=Black Forest |volume=4 |short=x}}
* [https://curlie.org/World/Deutsch/Regional/Europa/Deutschland/Baden-W%c3%bcrttemberg/Regionen/Schwarzwald/ Schwarzwald]
* [https://curlie.org/World/Deutsch/Regional/Europa/Deutschland/Baden-W%c3%bcrttemberg/Regionen/Schwarzwald/ Schwarzwald]

{{stub}}


[[Kategorija:Naravne regije v Nemčiji]]
[[Kategorija:Naravne regije v Nemčiji]]

Redakcija: 13:00, 29. junij 2022

Schwarzwald
Pogled iz Hohfelsna blizu Seebacha
Najvišja točka
Nadm. višina1.493 m
Koordinate48°18′00″N 8°09′00″E / 48.300°N 8.150°E / 48.300; 8.150 
Dimenzije
Dolžina160 km
Površina6.000 km2
Geografija
Območje Schwarzwald v zemljevidu Nemčije
(obkroženo zeleno)
DržavaNemčija
DržavaBaden-Württemberg
GorovjeJugozahodno nemško višavje / Stufenland
Geologija
OrogenezaCentralno višavje
Tip kamninGnajs, barvit peščenjak
Topografija Schwarzwalda

Schwarzwald (nemško [ˈʃvaʁt͡svalt]) je veliko gozdnato gorovje v jugozahodni Nemčiji, v zvezni deželi Baden-Württemberg, ki ga na zahodu in jugu omejuje dolina Rena in blizu meja s Francije in Švice.[1] Je izvir Donave in Neckarja.

Njegov najvišji vrh je Feldberg z nadmorsko višino 1493 metrov. Približno podolgovate oblike, z dolžino 160 kilometrov in širino do 50 km,[2] ima površino približno 6009 km².

Zgodovinsko gledano je bilo območje znano po gozdarstvu in pridobivanju rudnih nahajališč, vendar je turizem zdaj postal primarna panoga, ki predstavlja okoli 300.000 delovnih mest.[3] Obstaja več uničenih vojaških utrdb iz 17. stoletja.[4]

Zgodovina

Schwarzwald na Tabuli Peutingeriani: gorska veriga s fantastično oblikovanimi drevesi kot simbolom neurejenega in tako rekoč nedostopnega terena
Kmečka hiša v Schwarzwaldu, 1898
Neporočena ženska iz Schwarzwalda, ki nosi rdečo Bollenhut, 1898

V starih časih je bil Schwarzwald znan kot Abnoba mons (Pre-Germansko Abnoba; starogrško τὰ Ἄβνοβα, ta Abnoba, Ἀβνοβαῖα ὄρη Abnobaia orē), po keltski (galski) boginji Abnoba. V rimskih časih (pozna antika) je dobil ime Silva Marciana (Marcinski gozd, iz germanske besede marka = meja).[5] Schwarzwald je verjetno predstavljal obmejno območje Markomanov (»mejno ljudstvo«), ki so bili naseljeni vzhodno od rimskega limesa. Ti pa so bili del germanskega plemena Svebov, ki je pozneje dalo ime zgodovinski državi Švabski. Z izjemo rimskih naselij na obodu (npr. terme v Badenweileru ter rudniki v bližini Badenweilerja in Sulzburga) in gradnje rimske ceste Kinzigtalstraße kolonizacije Schwarzwalda niso izvedli Rimljani, ampak Alemani. Naselili so in najprej kolonizirali doline ter prečkali staro mejo poselitve, tako imenovano »mejo rdečega peščenjaka«, na primer iz regije Baar. Kmalu zatem so bila kolonizirana čedalje višja območja in sosednji gozdovi, tako da so že do konca 10. stoletja na območju rdečega peščenjaka lahko našli prva naselja. Sem spada na primer Rötenbach, ki je bil prvič omenjen leta 819.

Nekatere vstaje (vključno z gibanjem Bundschuh (nemško Bundschuh-Bewegung)), ki so bila pred [[nemška kmečka vojna|nemško kmečko vojno]g v 16. stoletju, so izvirali iz Schwarzwalda. Nadaljnji kmečki nemiri v obliki solitrnih uporov so se v naslednjih dveh stoletjih odvijali v Hotzenwaldu.

V Schwarzwaldu lahko najdemo ostanke vojaških utrdb iz 17. in 18. stoletja, predvsem na gorskih prelazih. Primeri so več baročnih terenskih del markgrofa Ludwiga Wilhelma von Baden-Baden ali posamezne obrambne položaje, kot so Alexanderschanze (Aleksandrova reduta), Röschenschanze in Schwedenschanze (Švedska reduta).[6][7]

Prvotno je bil Schwarzwald mešan gozd listavcev in jelk. Na višjih legah je rasla tudi smreka. Sredi 19. stoletja je bil Schwarzwald z intenzivnim gozdarjenjem skoraj v celoti izkrčen in je bil pozneje ponovno zasajen, večinoma s smrekovimi monokulturami.

Leta 1990 je veliko škodo v gozdu povzročila vrsta neviht. 26. decembra 1999 je orkan Lothar divjal čez Schwarzwald in povzročil še večjo škodo, zlasti na smrekovih monokulturah. Kot se je zgodilo po neurjih leta 1990, so bile velike količine podrtih hlodov več let shranjene v začasnih mokrih skladiščih. Učinke neurja dokazuje Lotharjeva pot, gozdna učna in pustolovska pot v naravnem središču v Ruhesteinu na okoli 10 ha velikem visokogorskem gozdu, ki ga je uničil orkan. Več območij škode zaradi neurja, tako velikih kot manjših, je bilo prepuščenih naravi in se je danes spet razvilo v naravni mešani gozd.

Sklici

  1. ↑ »Black Forest | Description, Map, & Facts«. Encyclopedia Britannica (v angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 20. decembra 2020. Pridobljeno 17. januarja 2021.
  2. ↑ Chilcoat, Loretta and Rueben Acciano, Western Europe, Lonely Planet: 2005, p. 480.
  3. ↑ »Die Wirtschaft im Schwarzwald: Tourismus, Holzwirtschaft und anderes«. www.schwarzwald-reiseinfo.de. Arhivirano iz spletišča dne 11. aprila 2021. Pridobljeno 4. januarja 2021.
  4. ↑ »Gersbacher Barockschanze«. www.schwarzwald-tourismus.info (v nemščini). Arhivirano iz spletišča dne 22. januarja 2021. Pridobljeno 17. januarja 2021.
  5. ↑ Tabula Peutingeriana; Ammianus Marcellinus 21, 8, 2;
  6. ↑ »Schwedenschanze«. www.schwarzwald-tourismus.info (v nemščini). Arhivirano iz spletišča dne 1. junija 2022. Pridobljeno 17. januarja 2021.
  7. ↑ »Schwarzwald Röschenschanze«. www.schwarzwald-informationen.de. Arhivirano iz spletišča dne 22. januarja 2021. Pridobljeno 17. januarja 2021.

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Schwarzwald
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Schwarzwald&oldid=5713337«