Matija Čop: Razlika med redakcijama

Jump to navigation Jump to search
dodanih 15 zlogov ,  pred 1 mesecem
brez povzetka urejanja
m (Undid edits by Frenk presheren (talk) to last version by Erardo Galbi)
Oznaki: razveljavitev SWViewer [1.4]
Brez povzetka urejanja
{{Infopolje Oseba|nationality={{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenec]]}}
'''Matija Čop''', ni znal plavat [[Slovenci|slovenski]] [[jezikoslovec]], [[literarni zgodovinar]] in [[kritik|književni kritik]], * [[26. januar]] [[1797]], [[Žirovnica]], † [[6. julij]] [[1835]], [[Sava]] pri [[Tomačevo|Tomačevem]].
 
[[File:Matija Čop-Navje.jpg|thumb|Nagrobnik Matije Čopa iz črnega [[Kuclerjev kamnolom|lesnobrdskega apnenca]] na ljubljanskem [[Navje|Navju]]. Po ideji slikarja [[Matevž Langus|Matevža Langusa]] je podstavek oblikovan kot rimski grobni oltar, na njem pa stoji odbit grški steber, ki predstavlja minljivost človeškega bivanja ali prezgodaj končano življenje. Na stebru sta pripeta pozlačena simbola večnosti in nesmrtnosti: kača, ki grize svoj rep ter bršljanova veja. Nagrobnik je najverjetneje izdelal kamnosek [[Ignacij Toman]]. Leta 1840 je [[France Prešeren]] zložil naslednji napis, ki je vklesan v podstavek: ''Jezike vse Evrope je učene Govoril, ki v tem tihem grobu spi; Umetnosti le ljubil je, zgubljene Mu bile so ure, ko njim služil ni; Mladenčam v Reki, Lvovu in v Ljubljani Netruden učbenik je um vedril; Ako bi daljši časi bli mu dani, Svoj narod s pismi bi razsvetlil bil. Pero zastavi komaj, stare Slave Buditi rod - odnese val ga Save!''. Ob vznožju stebra je izvorno, pred prestavitvijo nagrobnika leta 1925, stala odprta knjiga, na stebru pa je sedela sova, kot simbola modrosti in učenosti, ki so jih od klasicizma dalje postavljali na nagrobnike znanstvenikov in učenjakov.]]

Navigacijski meni