Paul-Émile Lecoq de Boisbaudran: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanje
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
m dodal Kategorija:Disprozij s pomočjo HotCat
m disambig., drugi drobni popravki AWB
 
Vrstica 7: Vrstica 7:
De Boisbaudran se je leta [[1858]] začel ukvarjati z družinskim [[vinarstvo|vinarskim]] poslom, leto kasneje pa se je začel ukvarjati s kemijo.
De Boisbaudran se je leta [[1858]] začel ukvarjati z družinskim [[vinarstvo|vinarskim]] poslom, leto kasneje pa se je začel ukvarjati s kemijo.


Leta [[1874]] je napisal delo ''Spectres lumineux, spectres prismatiques, et en longeurs d'ondes destines aux recherche de chimie minerale'', objavljeno v Parizu pri založbi Gauthier-Villars. V njem je prvi opisal novo znanost [[spektroskopija|spektroskopijo]], ki jo je razvil [[Gustav Robert Kirchhoff|Kirchhoff]]. S pomočjo spektroskopije je de Boisbaudran leta [[1875]] odkril [[kemični element|element]] [[galij]] in ga poimenoval po [[latinščina|latinski]] besedi za [[Galija|Galijo]], ''Gallia''.
Leta [[1874]] je napisal delo ''Spectres lumineux, spectres prismatiques, et en longeurs d'ondes destines aux recherche de chimie minerale'', objavljeno v Parizu pri založbi Gauthier-Villars. V njem je prvi opisal novo znanost [[spektroskopija|spektroskopijo]], ki jo je razvil [[Gustav Robert Kirchhoff|Kirchhoff]]. S pomočjo spektroskopije je de Boisbaudran leta [[1875]] odkril [[kemični element|element]] [[galij]] in ga poimenoval po [[latinščina|latinski]] besedi za [[Galija|Galijo]], ''Gallia''.


V [[cink]]ovi rudi s [[Pireneji|Pirenejev]] je našel [[kovina|kovino]]. [[1876|Leto kasneje]] je izoliral element z [[elektroliza|elektrolizo]]. Kasneje so trdili da je Lecoq poimenoval element po sebi, ker je beseda ''gallus'' latinski prevod [[francoščina|francoske]] besede ''le coq'' (»[[petelin]]«), vendar je v članku iz leta [[1877]] to zanikal. Obstoj galija je predvidel Mendelejev leta 1871, ki ga je imenoval ''eka-aluminij''. Odkritje galija je pripomoglo k razvoju Mendelejeve teorije o [[periodni sistem|periodnem sistemu]] (1870).
V [[cink]]ovi rudi s [[Pireneji|Pirenejev]] je našel [[kovina|kovino]]. [[1876|Leto kasneje]] je izoliral element z [[elektroliza|elektrolizo]]. Kasneje so trdili da je Lecoq poimenoval element po sebi, ker je beseda ''gallus'' latinski prevod [[francoščina|francoske]] besede ''le coq'' (»[[Domača kokoš|petelin]]«), vendar je v članku iz leta [[1877]] to zanikal. Obstoj galija je predvidel Mendelejev leta 1871, ki ga je imenoval ''eka-aluminij''. Odkritje galija je pripomoglo k razvoju Mendelejeve teorije o [[periodni sistem|periodnem sistemu]] (1870).


Kasneje je de Boisbaudran odkril [[samarij]] ([[1880]]) in [[disprozij]] ([[1886]]). Leta [[1885]] je izoliral tudi [[gadolinij]], ki ga je leta 1880 odkril [[Jean Charles Galissard de Marignac|de Marignac]].
Kasneje je de Boisbaudran odkril [[samarij]] ([[1880]]) in [[disprozij]] ([[1886]]). Leta [[1885]] je izoliral tudi [[gadolinij]], ki ga je leta 1880 odkril [[Jean Charles Galissard de Marignac|de Marignac]].
Vrstica 21: Vrstica 21:


{{Davyjeva medalja}}
{{Davyjeva medalja}}

⚫
{{normativna kontrola}}


{{chemist-stub}}
{{chemist-stub}}


⚫
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Boisbaudran, Paul-Emile Lecoq de}}
{{DEFAULTSORT:Boisbaudran, Paul-Emile Lecoq de}}

[[Kategorija:Francoski kemiki]]
[[Kategorija:Francoski kemiki]]
[[Kategorija:Odkritelji kemičnih elementov]]
[[Kategorija:Odkritelji kemičnih elementov]]

Trenutna redakcija s časom 14:37, 15. januar 2022

Paul-Émile Lecoq de Boisbaudran
Portret
Rojstvo18. april 1838({{padleft:1838|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:18|2|0}})[1][2][…] ali 18. april 1836({{padleft:1836|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:18|2|0}})
Cognac[4]
Smrt28. maj 1912({{padleft:1912|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:28|2|0}})[2][3][5]
Pariz, Francija[4]
Državljanstvo Francija
Poklickemik, fizik, znanstvenik, vinogradnik

Paul-Émile (François) Lecoq de Boisbaudran, francoski kemik, * 18. april 1838, Cognac, Francija, † 28. maj 1912, Pariz, Francija.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

De Boisbaudran se je leta 1858 začel ukvarjati z družinskim vinarskim poslom, leto kasneje pa se je začel ukvarjati s kemijo.

Leta 1874 je napisal delo Spectres lumineux, spectres prismatiques, et en longeurs d'ondes destines aux recherche de chimie minerale, objavljeno v Parizu pri založbi Gauthier-Villars. V njem je prvi opisal novo znanost spektroskopijo, ki jo je razvil Kirchhoff. S pomočjo spektroskopije je de Boisbaudran leta 1875 odkril element galij in ga poimenoval po latinski besedi za Galijo, Gallia.

V cinkovi rudi s Pirenejev je našel kovino. Leto kasneje je izoliral element z elektrolizo. Kasneje so trdili da je Lecoq poimenoval element po sebi, ker je beseda gallus latinski prevod francoske besede le coq (»petelin«), vendar je v članku iz leta 1877 to zanikal. Obstoj galija je predvidel Mendelejev leta 1871, ki ga je imenoval eka-aluminij. Odkritje galija je pripomoglo k razvoju Mendelejeve teorije o periodnem sistemu (1870).

Kasneje je de Boisbaudran odkril samarij (1880) in disprozij (1886). Leta 1885 je izoliral tudi gadolinij, ki ga je leta 1880 odkril de Marignac.

De Boisbaudran je naprej razvil periodično razvrstitev elementov, ko je kmalu po odkritju argona predlagal da gre za člana nove, prej neznane skupine elementov, ki je kasneje postala znana kot žlahtni plini.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ podatkovna baza Léonore — ministère de la Culture.
  2. ↑ 2,0 2,1 Brockhaus Enzyklopädie
  3. ↑ 3,0 3,1 Gran Enciclopèdia Catalana — Grup Enciclopèdia, 1968.
  4. ↑ 4,0 4,1 Лекок де Буабодран Поль Эмиль // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.
  5. ↑ Annuaire prosopographique : la France savante


Stub icon

Ta članek o kemiku je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Paul-Émile_Lecoq_de_Boisbaudran&oldid=5635942«