Kršitve človekovih pravic v Severni Koreji

Zemljevid političnih zaporov v Severni Koreji leta 2014.

Rekord Severne Koreje na področju kršenja človekovih pravic se pogosto šteje za najslabšega na svetu in je bil globalno obsojen, pri čemer so Združeni narodi, Evropska unija in skupine, kot je Human Rights Watch, vse kritične do stanja v državi. Človekoljubne organizacije menijo, da Severna Koreja nima sodobne vzporednice v zvezi s kršitvami človekovih pravic.

Zahodne skupine za človekove pravice, kot je Amnesty International, in države, kot so ZDA, so trdile, da v praksi prebivalci nimajo pravice do svobode govora, edini medijski ponudniki, ki veljajo za zakonite so v upravljanju severnokorejske vlade. Po poročilih Amnesty International in Odbora ZDA za človekove pravice v Severni Koreji je bilo do leta 2017 približno 200.000 zapornikov zaprtih v političnih koncentracijskih taboriščih, ki so bili podvrženi prisilnemu delu, fizičnim zlorabam in usmrtitvam.

Severnokorejska vlada strogo spremlja dejavnosti tujih obiskovalcev. Obiskovalci so podvrženi precejšnjemu nadzoru in so izključeni tudi iz krajev in regij, v katere vlada noče, da vstopijo. Ker državljani svobodno ne morejo zapustiti države, so podatki o človekovih pravicah v državi zgrajeni predvsem na podlagi zgodb beguncev in prebežnikov. Stališče vlade, izraženo prek korejske osrednje tiskovne agencije, je, da je mednarodna kritika njenega stanja na področju človekovih pravic izgovor za rušenje njenega sistema, ki temelji na jučeju, medtem ko so zlorabe njenih kritikov nekaznovane.

Generalna skupščina Združenih narodov od leta 2003 letno spremlja resolucijo o kršitvah človekovih pravic v Severni Koreji. Zadnja resolucija z dne 19. decembra 2011, sprejeta z 123 za, 16 glasovi proti in 51 vzdržanimi, je vlado v Pjongčangu pozvala, naj konča s »sistematičnimi, razširjenimi in hudimi kršitvami človekovih pravic«, ki vključujejo javne usmrtitve, množične poboje in samovoljna pridržanja. Severna Koreja je resolucijo zavrnila, češ da je politično motivirana in temelji na neresničnih izmišljotinah. Februarja 2014 je posebna komisija ZN objavila podroben račun na 400 straneh, ki temelji na pričevanjih iz prve roke in dokumentira »neizrekljiva grozodejstva«, storjena v državi.

Število žrtev

Ocene, ki temeljijo na severnokorejskem popisu, kažejo, da je zaradi lakote v Severni Koreji umrlo od 240.000 do 420.000 ljudi in da je v celotnem obdobju 1993 do 2008 zaradi lakote umrlo med 600.000 in 850.000 ljudi. Lakota je bila opisana kot posledica gospodarske politike severnokorejske vlade ali kot namerni "teror stradanja". Soavtor Črne knjige komunizma Pierre Rigoulot ocenjuje 100.000 usmrtitev, 1,5 milijona smrtnih žrtev v koncentracijskih taboriščih in 500.000 smrtnih žrtev zaradi lakote, kar je skupaj 2,1 milijona žrtev (ne šteje 1,3 milijona korejskih vojakov in civilistov, ki so jih na obeh straneh ubili med korejsko vojno) v državi.

Glej tudi

• Zaporniška taborišča v Severni Koreji