Hrvatini: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja Oznaka: vrnjeno |
Brez povzetka urejanja Oznaka: vrnjeno |
||
| Vrstica 14: | Vrstica 14: | ||
|posta=Ankaran |
|posta=Ankaran |
||
|obcina=Koper |
|obcina=Koper |
||
|pokrajina= |
|pokrajina=Istra |
||
|regija=Obalno - kraška regija |
|regija=Obalno - kraška regija |
||
}} |
}} |
||
Redakcija: 14:19, 22. oktober 2021
Hrvatini Crevatini | |
|---|---|
 | |
  Hrvatini Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 45°34′53.37″N 13°45′51.86″E / 45.5814917°N 13.7644056°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Obalno - kraška regija |
| Tradicionalna pokrajina | Istra |
| Občina | Koper |
| Površina | |
| • Skupno | 1,54 km2 |
| Nadm. višina | 169,4 m |
| Prebivalstvo (2020)[1] | |
| • Skupno | 1.301 |
| • Gostota | 840 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletni | UTC+2 (CEST) |
| Poštna številka | 6280 Ankaran |
| Zemljevidi | |
Hrvatini (italijansko Crevatini) so razpotegnjeno istrsko obmejno naselje z gručastimi zaselki, (okoli 1.300 prebivalcev), ki upravno spada pod Mestno občino Koper, čeprav je geografsko bližji Ankaran. Hrvatini se nahajajo v skrajnem severozahodnem »kotu« Mestne občine Koper, na Miljskem hribu oz. polotoku, ter so z juga in zahoda obkroženi z Občino Ankaran.
Naselje je opredeljeno kot območje, kjer avtohtono živijo pripadniki italijanske narodne skupnosti in kjer je poleg slovenščine uradni jezik tudi italijanščina.[2]
Opis naselja
Z južnega dela polotoka, ki ga zaključuje Debeli rtič, je zelo lep razgled na celotni Koprski zaliv, s severnega dela pa na Milje, Trst in okolico. Zaselki Sodniki, Božiči in Fajti se nahajajo na slemenu, Brageti, Norbedi in Noveli pa na južnem pobočju se z urbanizacijo postopno zraščajo v enotno naselje.
Velik delež prebivalcev predstavljajo priseljenci, nekaj pa je tudi pripadnikov avtohtone italijanske narodne skupnosti. Delovno aktivni prebivalci so zaposleni predvsem v Kopru, nekateri se še dodatno ukvarjajo z vinogradništvom in oljkarstvom, prebivalcev, ki bi se ukvarjali izključno s kmetijstvom, v naselju skorajda ni.
V središču naselja se nahajajo trgovina, bar, frizer, ribarnica ter urad krajevne skupnosti, gasilski in kulturni dom, kjer se letno dogaja kar veliko prireditev. V naselju delujejo italijanska in slovenska osnovna šola ter vrtec.
Zgodovina
Zaradi ukinitve Svobodnega tržaškega ozemlja in uvedbe meddržavne meje se je do leta 1954 večina prvotnih prebivalcev izselila v Italijo.
Sklici
- ↑ »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, 1. januar 2023«. Statistični urad Republike Slovenije. 7. junij 2023. Pridobljeno 5. aprila 2024.
- ↑ »Italijanska narodna skupnost: statistični podatki«. Urad Vlade RS za narodnosti. Pridobljeno 26. septembra 2018.
Viri
- Pucer, Alberto (2005). Popotovanje po Slovenski Istri. Libris Koper. COBISS 219328768. ISBN 961-91468-1-6.
- Julij Titl (1993). Primorje, Kras A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka. Murska Sobota: Pomurska založba. COBISS 32785409. ISBN 86-7195-111-1.
- Černe, Andrej (1997). Priročni krajevni leksikon Slovenije. DZS d.d. COBISS 72111104. ISBN 86-341-1719-7.
Zunanje povezave
- Krajevna skupnost Hrvatini
- Slovensko Morje, stran s slikami in dogodki v Hrvatinih
