Vojna mornarica Ljudske osvobodilne vojske: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
dopolnjeno
popravki
Vrstica 98: Vrstica 98:
Danes je Kitajska vojna mornarica druga največja na svetu po skupnem izpodrivu vseh plovil za Vojno mornarico ZDA in ima z okrog 350 vojnimi ladjami in podmornicami največje število velikih vojnih plovil (pred ZDA z 293 plovili).<ref>[https://media.defense.gov/2020/Sep/01/2002488689/-1/-1/1/2020-DOD-CHINA-MILITARY-POWER-REPORT-FINAL.PDF 2020 China Military Power Report]</ref>
Danes je Kitajska vojna mornarica druga največja na svetu po skupnem izpodrivu vseh plovil za Vojno mornarico ZDA in ima z okrog 350 vojnimi ladjami in podmornicami največje število velikih vojnih plovil (pred ZDA z 293 plovili).<ref>[https://media.defense.gov/2020/Sep/01/2002488689/-1/-1/1/2020-DOD-CHINA-MILITARY-POWER-REPORT-FINAL.PDF 2020 China Military Power Report]</ref>


Za obdobje med letoma 2011–2021 je značilna bliskovita rast števila vojnih ladij, ki je v sodobni mornariški zgodovini primerljiva samo z oboroževanjem v času druge svetovne vojne. V tem času Kitajska prejme prvi dve letalonosilki (2012 in 2019, še dve v gradnji) in prvo nosilko helikopterjev (2021, še dve v gradnji) v svoji zgodovini, tri raketne križarke Tipa 55 (2020–2021, še pet v gradnji) ter dvajset raketnih rušilcev Tipa 52D (2014–2021, še pet v gradnji). To je vodilo v spremembe v mornariški politiki ZDA, ki so tradicionalno razporeditev plovil med Atlantsko in Tihooceansko floto v razmerju 50-50 spremenile v 60-40 v korist Tihooceanske flote. Avstralija se je leta 2021 odločila za gradnjo prvih jedrskih podmornic v svoji zgodovini, Japonska pa je istega leta prejela v uporabo prvo letalonosilko po drugi svetovni vojni.
Za obdobje med letoma 2011–2021 je značilna bliskovita rast števila vojnih ladij, ki je v sodobni mornariški zgodovini primerljiva samo z oboroževanjem v času [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. V tem času Kitajska prejme prvi dve [[letalonosilka|letalonosilki]] (2012 in 2019, še dve v gradnji) in prvo [[nosilka helikopterjev|nosilko helikopterjev]] (2021, še dve v gradnji) v svoji zgodovini, tri raketne [[križarka|križarke]] Tipa 55 (2020–2021, še pet v gradnji) ter dvajset raketnih [[rušilec|rušilcev]] Tipa 52D (2014–2021, še pet v gradnji). To je vodilo v spremembe v mornariški politiki ZDA, ki so tradicionalno razporeditev plovil med Atlantsko in Tihooceansko floto v razmerju 50-50 spremenile v 60-40 v korist Tihooceanske flote. [[Avstralija]] se je leta 2021 odločila za gradnjo prvih jedrskih podmornic v svoji zgodovini, [[Japonska]] pa je istega leta prejela v uporabo prvo letalonosilko po drugi svetovni vojni.


Leta 2012 prejme Kitajska vojna mornarica svojo prvo letalonosilko, [[Ljaoning (letalonosilka)|''Ljaoning'']].
Leta 2012 prejme Kitajska vojna mornarica svojo prvo letalonosilko, [[Ljaoning (letalonosilka)|''Ljaoning'']].

V preteklosti je Kitajska vojna mornarica uvažala plovila iz Rusije, denimo štiri rušilce razreda [[Razred Sarič|''Sarič'']] in dvanajst [[Konvencionalna podmornica|dizel-električnih podmornic]] razreda [[Podmornice razreda Kilo|''Paltus'']]. Sovjetska zavrnitev kitajske prošnje po prenosu tehnologije gradnje jedrskih podmornic je bila med osrednjimi razlogi ohladitve sovjetsko-kitajskih odnosov v 60. in 70. letih 20. stoletja in Kitajskega preobrata proti ZDA, kitajski uspeh z izdelavo prve jedrske podmornice leta 1974 pa je med osrednjimi razlogi za krepitev sovjetsko-indijskih odnosov po tem letu.


==Glej tudi==
==Glej tudi==

Redakcija: 14:52, 19. oktober 2021

Vojna mornarica Ljudske osvobodilne vojske
中国人民解放军海军
Znak Vojne mornarice Ljudske osvobodilne vojske
Ustanovitev23. april 1949 (1949-04-23)
Država Kitajska
Pripadnost Komunistična partija Kitajske[1]
TipVojna mornarica
VlogaNaval warfare
Velikost300.000 mornarjev (2018)[2]
>540 plovil (2020-21) (brez pomožnih ladij)[3]
>600 zrakoplovov (2020-21)[4]

Plovila:

Struktura poveljstva Kitajske oborožene sile
Marš人民海军向前进
(Ljudska mornarica koraka naprej) (de facto)
Fleet
Konflikti
Spletna stranwww.81.cn/hj/index.htm
Poveljniki
CommanderAdmiral Dong Jun
Political CommissarAdmiral Qin Shengxiang
Oznake
Zastava in oznaka
Zastavica
ZnačkaThe emblem of PLAN
Letalska flota
JurišnikiJH-7
BombnikiH-6
Elektronsko
bojevanje
Y-8
Lovska letalaJ-8, J-10, J-11, Su-30MK2, J-15
HelikopterjiZ-8, Z-9, Mi-8,Z-10, Ka-28, AS365
PrestreznikiJ-7, J-8
Patruljna letalaY-8, Y-9
Izvidniška letalaY-9
Šolska letalaJL-8, JL-9
Transportna letalaY-7, Y-9
Kitajska vojna mornarica Ljudske osvobodilne vojske
Poenostavljeno kitajsko中国人民解放军海军
Tradicionalno kitajsko中國人民解放軍海軍
Dobesedni pomenKitajska morska vojska Ljudske osvobodilne vojske
Ljudska vojna mornarica
Poenostavljeno kitajsko人民海军
Tradicionalno kitajsko人民海軍
Dobesedni pomenLjudska vojna mornarica
Kitajska vojna mornarica
Poenostavljeno kitajsko中国海军
Tradicionalno kitajsko中國海軍
Dobesedni pomenKitajska vojna mornarica

Vojna mornarica Ljudske osvobodilne vojske (kitajsko: 中国人民解放军海军; pinjin: Zhōngguó Rénmín Jiěfàngjūn Hǎijūn), tudi Kitajska vojna mornarica, je mornariška veja Ljudske osvobodilne vojske, oboroženega krila Komunistične partije Kitajske. Kitajska vojna mornarica izhaja iz mornariških enot, ki so se borile med Kitajsko državljansko vojno in je bila ustanovljena 23. aprila 1949.[5] V 50. in 60. letih prejšnjega stoletja je Sovjetska zveza zagotavljala podporo Kitajski vojni mornarici v obliki mornariških svetovalcev in izvoza opreme in tehnologije.[6] Do poznih 80. let je bila Kitajska vojna mornarica pretežno rečna in obalna sila. V 90. letih, po razpadu Sovjetske zveze in premiku v zunanji in obrambni politiki, so bili kitajski voditelji rešeni zaskrbljujočih mejnih sporov in vojna mornarica je začela usmerjati svojo pozornost proti morjem.

Danes je Kitajska vojna mornarica druga največja na svetu po skupnem izpodrivu vseh plovil za Vojno mornarico ZDA in ima z okrog 350 vojnimi ladjami in podmornicami največje število velikih vojnih plovil (pred ZDA z 293 plovili).[7]

Za obdobje med letoma 2011–2021 je značilna bliskovita rast števila vojnih ladij, ki je v sodobni mornariški zgodovini primerljiva samo z oboroževanjem v času druge svetovne vojne. V tem času Kitajska prejme prvi dve letalonosilki (2012 in 2019, še dve v gradnji) in prvo nosilko helikopterjev (2021, še dve v gradnji) v svoji zgodovini, tri raketne križarke Tipa 55 (2020–2021, še pet v gradnji) ter dvajset raketnih rušilcev Tipa 52D (2014–2021, še pet v gradnji). To je vodilo v spremembe v mornariški politiki ZDA, ki so tradicionalno razporeditev plovil med Atlantsko in Tihooceansko floto v razmerju 50-50 spremenile v 60-40 v korist Tihooceanske flote. Avstralija se je leta 2021 odločila za gradnjo prvih jedrskih podmornic v svoji zgodovini, Japonska pa je istega leta prejela v uporabo prvo letalonosilko po drugi svetovni vojni.

Leta 2012 prejme Kitajska vojna mornarica svojo prvo letalonosilko, Ljaoning.

V preteklosti je Kitajska vojna mornarica uvažala plovila iz Rusije, denimo štiri rušilce razreda Sarič in dvanajst dizel-električnih podmornic razreda Paltus. Sovjetska zavrnitev kitajske prošnje po prenosu tehnologije gradnje jedrskih podmornic je bila med osrednjimi razlogi ohladitve sovjetsko-kitajskih odnosov v 60. in 70. letih 20. stoletja in Kitajskega preobrata proti ZDA, kitajski uspeh z izdelavo prve jedrske podmornice leta 1974 pa je med osrednjimi razlogi za krepitev sovjetsko-indijskih odnosov po tem letu.

Glej tudi

Sklici

  1. »The PLA Oath« (PDF). Februar 2009. Pridobljeno 30. oktobra 2015. I am a member of the People's Liberation Army. I promise that I will follow the leadership of the Communist Party of China...
  2. International Institute for Strategic Studies: The Military Balance 2018, p. 250.
  3. International Institute for Strategic Studies: The Military Balance 2018, pp. 252-253.
  4. International Institute for Strategic Studies: The Military Balance 2018, p. 254.
  5. »中国人民解放军海军成立70周年多国海军活动新闻发布会在青岛举行«. mod.gov.cn (v kitajščini). Ministry of National Defence of the People's Republic of China. Pridobljeno 18. maja 2020.
  6. Pike, John. »People's Liberation Army Navy – History«. Pridobljeno 25. decembra 2014.
  7. 2020 China Military Power Report