Vojna mornarica Ljudske osvobodilne vojske: Razlika med redakcijama
dopolnjeno |
popravki |
||
Vrstica 98: | Vrstica 98: | ||
Danes je Kitajska vojna mornarica druga največja na svetu po skupnem izpodrivu vseh plovil za Vojno mornarico ZDA in ima z okrog 350 vojnimi ladjami in podmornicami največje število velikih vojnih plovil (pred ZDA z 293 plovili).<ref>[https://media.defense.gov/2020/Sep/01/2002488689/-1/-1/1/2020-DOD-CHINA-MILITARY-POWER-REPORT-FINAL.PDF 2020 China Military Power Report]</ref> |
Danes je Kitajska vojna mornarica druga največja na svetu po skupnem izpodrivu vseh plovil za Vojno mornarico ZDA in ima z okrog 350 vojnimi ladjami in podmornicami največje število velikih vojnih plovil (pred ZDA z 293 plovili).<ref>[https://media.defense.gov/2020/Sep/01/2002488689/-1/-1/1/2020-DOD-CHINA-MILITARY-POWER-REPORT-FINAL.PDF 2020 China Military Power Report]</ref> |
||
Za obdobje med letoma 2011–2021 je značilna bliskovita rast števila vojnih ladij, ki je v sodobni mornariški zgodovini primerljiva samo z oboroževanjem v času druge svetovne vojne. V tem času Kitajska prejme prvi dve letalonosilki (2012 in 2019, še dve v gradnji) in prvo nosilko helikopterjev (2021, še dve v gradnji) v svoji zgodovini, tri raketne križarke Tipa 55 (2020–2021, še pet v gradnji) ter dvajset raketnih rušilcev Tipa 52D (2014–2021, še pet v gradnji). To je vodilo v spremembe v mornariški politiki ZDA, ki so tradicionalno razporeditev plovil med Atlantsko in Tihooceansko floto v razmerju 50-50 spremenile v 60-40 v korist Tihooceanske flote. Avstralija se je leta 2021 odločila za gradnjo prvih jedrskih podmornic v svoji zgodovini, Japonska pa je istega leta prejela v uporabo prvo letalonosilko po drugi svetovni vojni. |
Za obdobje med letoma 2011–2021 je značilna bliskovita rast števila vojnih ladij, ki je v sodobni mornariški zgodovini primerljiva samo z oboroževanjem v času [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. V tem času Kitajska prejme prvi dve [[letalonosilka|letalonosilki]] (2012 in 2019, še dve v gradnji) in prvo [[nosilka helikopterjev|nosilko helikopterjev]] (2021, še dve v gradnji) v svoji zgodovini, tri raketne [[križarka|križarke]] Tipa 55 (2020–2021, še pet v gradnji) ter dvajset raketnih [[rušilec|rušilcev]] Tipa 52D (2014–2021, še pet v gradnji). To je vodilo v spremembe v mornariški politiki ZDA, ki so tradicionalno razporeditev plovil med Atlantsko in Tihooceansko floto v razmerju 50-50 spremenile v 60-40 v korist Tihooceanske flote. [[Avstralija]] se je leta 2021 odločila za gradnjo prvih jedrskih podmornic v svoji zgodovini, [[Japonska]] pa je istega leta prejela v uporabo prvo letalonosilko po drugi svetovni vojni. |
||
Leta 2012 prejme Kitajska vojna mornarica svojo prvo letalonosilko, [[Ljaoning (letalonosilka)|''Ljaoning'']]. |
Leta 2012 prejme Kitajska vojna mornarica svojo prvo letalonosilko, [[Ljaoning (letalonosilka)|''Ljaoning'']]. |
||
V preteklosti je Kitajska vojna mornarica uvažala plovila iz Rusije, denimo štiri rušilce razreda [[Razred Sarič|''Sarič'']] in dvanajst [[Konvencionalna podmornica|dizel-električnih podmornic]] razreda [[Podmornice razreda Kilo|''Paltus'']]. Sovjetska zavrnitev kitajske prošnje po prenosu tehnologije gradnje jedrskih podmornic je bila med osrednjimi razlogi ohladitve sovjetsko-kitajskih odnosov v 60. in 70. letih 20. stoletja in Kitajskega preobrata proti ZDA, kitajski uspeh z izdelavo prve jedrske podmornice leta 1974 pa je med osrednjimi razlogi za krepitev sovjetsko-indijskih odnosov po tem letu. |
|||
==Glej tudi== |
==Glej tudi== |
Redakcija: 14:52, 19. oktober 2021
Kitajska vojna mornarica Ljudske osvobodilne vojske | |||||||
Poenostavljeno kitajsko | 中国人民解放军海军 | ||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|
Tradicionalno kitajsko | 中國人民解放軍海軍 | ||||||
Dobesedni pomen | Kitajska morska vojska Ljudske osvobodilne vojske | ||||||
| |||||||
Ljudska vojna mornarica | |||||||
Poenostavljeno kitajsko | 人民海军 | ||||||
Tradicionalno kitajsko | 人民海軍 | ||||||
Dobesedni pomen | Ljudska vojna mornarica | ||||||
| |||||||
Kitajska vojna mornarica | |||||||
Poenostavljeno kitajsko | 中国海军 | ||||||
Tradicionalno kitajsko | 中國海軍 | ||||||
Dobesedni pomen | Kitajska vojna mornarica | ||||||
|
Vojna mornarica Ljudske osvobodilne vojske (kitajsko: 中国人民解放军海军; pinjin: Zhōngguó Rénmín Jiěfàngjūn Hǎijūn), tudi Kitajska vojna mornarica, je mornariška veja Ljudske osvobodilne vojske, oboroženega krila Komunistične partije Kitajske. Kitajska vojna mornarica izhaja iz mornariških enot, ki so se borile med Kitajsko državljansko vojno in je bila ustanovljena 23. aprila 1949.[5] V 50. in 60. letih prejšnjega stoletja je Sovjetska zveza zagotavljala podporo Kitajski vojni mornarici v obliki mornariških svetovalcev in izvoza opreme in tehnologije.[6] Do poznih 80. let je bila Kitajska vojna mornarica pretežno rečna in obalna sila. V 90. letih, po razpadu Sovjetske zveze in premiku v zunanji in obrambni politiki, so bili kitajski voditelji rešeni zaskrbljujočih mejnih sporov in vojna mornarica je začela usmerjati svojo pozornost proti morjem.
Danes je Kitajska vojna mornarica druga največja na svetu po skupnem izpodrivu vseh plovil za Vojno mornarico ZDA in ima z okrog 350 vojnimi ladjami in podmornicami največje število velikih vojnih plovil (pred ZDA z 293 plovili).[7]
Za obdobje med letoma 2011–2021 je značilna bliskovita rast števila vojnih ladij, ki je v sodobni mornariški zgodovini primerljiva samo z oboroževanjem v času druge svetovne vojne. V tem času Kitajska prejme prvi dve letalonosilki (2012 in 2019, še dve v gradnji) in prvo nosilko helikopterjev (2021, še dve v gradnji) v svoji zgodovini, tri raketne križarke Tipa 55 (2020–2021, še pet v gradnji) ter dvajset raketnih rušilcev Tipa 52D (2014–2021, še pet v gradnji). To je vodilo v spremembe v mornariški politiki ZDA, ki so tradicionalno razporeditev plovil med Atlantsko in Tihooceansko floto v razmerju 50-50 spremenile v 60-40 v korist Tihooceanske flote. Avstralija se je leta 2021 odločila za gradnjo prvih jedrskih podmornic v svoji zgodovini, Japonska pa je istega leta prejela v uporabo prvo letalonosilko po drugi svetovni vojni.
Leta 2012 prejme Kitajska vojna mornarica svojo prvo letalonosilko, Ljaoning.
V preteklosti je Kitajska vojna mornarica uvažala plovila iz Rusije, denimo štiri rušilce razreda Sarič in dvanajst dizel-električnih podmornic razreda Paltus. Sovjetska zavrnitev kitajske prošnje po prenosu tehnologije gradnje jedrskih podmornic je bila med osrednjimi razlogi ohladitve sovjetsko-kitajskih odnosov v 60. in 70. letih 20. stoletja in Kitajskega preobrata proti ZDA, kitajski uspeh z izdelavo prve jedrske podmornice leta 1974 pa je med osrednjimi razlogi za krepitev sovjetsko-indijskih odnosov po tem letu.
Glej tudi
Sklici
- ↑ »The PLA Oath« (PDF). Februar 2009. Pridobljeno 30. oktobra 2015.
I am a member of the People's Liberation Army. I promise that I will follow the leadership of the Communist Party of China...
- ↑ International Institute for Strategic Studies: The Military Balance 2018, p. 250.
- ↑ International Institute for Strategic Studies: The Military Balance 2018, pp. 252-253.
- ↑ International Institute for Strategic Studies: The Military Balance 2018, p. 254.
- ↑ »中国人民解放军海军成立70周年多国海军活动新闻发布会在青岛举行«. mod.gov.cn (v kitajščini). Ministry of National Defence of the People's Republic of China. Pridobljeno 18. maja 2020.
- ↑ Pike, John. »People's Liberation Army Navy – History«. Pridobljeno 25. decembra 2014.
- ↑ 2020 China Military Power Report