Evnuh: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Brez povzetka urejanja
Oznake: vrnjeno mobilno urejanje mobilno spletno urejanje
m vrnitev sprememb uporabnika 178.58.12.27 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika MZaplotnik
Oznaka: vrnitev
Vrstica 1: Vrstica 1:
'''Evnuh''' oziroma kastrat je [[moški]] z odstranjenimi [[genitalije|genitalijami]]. Opravljali so vlogo nadzornikov v [[orient]]alskih [[harem]]ih.
=

=== Kdo so bili [[evnuh|skopljenci]]? ===
Skopljenci so bili navadno vojni ujetniki ali domačini, ki so jih v to prisilili njihovi gospodarji; včasih so revni starši zaradi dobička prodali svoje fante kot skopljence bogatim gospodarjem; nekateri pa so se na ta korak odločili prostovoljno – zlasti pevci, da bi ohranili lep mladeniški glas in tako postal slavni. To je bilo vsekakor tvegano početje, saj skopljenje nikakor ni jamčilo, da bo glas res ostal ali postal lepši tudi pozneje. Nekateri pa so to storili iz višjih nagibov, da bi se lažje ustavljali nasladam. <ref>{{cite web|url= https://www.newworldencyclopedia.org/entry/eunuch|title=Eunuch|publisher=New World Encyclopedia|date=|accessdate=20. marec 2021}}</ref>

Skopljence so imeli na Kitajskem vse do konca cesarstva: za varuhe haremov, pa tudi za visoke uradniške službe.<ref>{{cite web|url= https://www.inkstonenews.com/china/how-men-became-eunuchs-serve-imperial-chinas-forbidden-city/article/2179649|title= How and why men became eunuchs in imperial China|publisher= Marcelo Duhalde|date=27. december 2018|accessdate=20. marec 2021}}</ref> Pri [[muslimani]]h so varuhe [[harem]]ov, tj. zaporov za [[sultan]]ove priležnice, skopili; podobno je bilo tudi na Kitajskem. Imenovali so jih [[evnuh]]e ali skopljence. Skopljenci pa se pojavljajo tudi po takratni [[Evropa|Evropi]]. Znani so bili v Zahodnem, kot tudi Vzhodnem [[Rimsko cesarstvo|Rimskem cesarstvu]] kot tudi v [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskem cesarstvu]]. V [[Otomansko cesarstvo|Otomanskem cesarstvu]] so izkoriščali skopljence vse do njegovega propada.<ref>{{cite web|url=https://www.newworldencyclopedia.org/entry/eunuch|title=Eunuch|publisher=New World Encyclopedia|date=|accessdate=20. marec 2021}}</ref>

V [[barok|baročnem]] času so med drugim zelo cenili lepo igranje in petje. Nekatere dečke, ki so imelo izredno lep glas, so dali skopiti, da bi s [[puberteta|puberteto]] ne mutirali; tako so z odraščanjem in vajo dobili posebno lep glas, za katerega so pisali skladatelji čisto posebne vloge. Temu je napravil konec [[papež Leon XIII. |Leon XIII. ]], ki je takoj po nastopu službe prepovedal dečke-pevce (=pueri-cantores) skopiti.<ref>{{cite web|url=https://www.britannica.com/topic/eunuch|title=-Eunuch|publisher=Encyclopedia Britannica|date=|accessdate=20. marec 2021}}</ref>

Nekatere baročne opera so imele za skopljence zaradi njihovega posebnega glasu, ki je zajemal več oktav, posebne vloge. Tako je bilo na primer pri Cestijevi šesturni [[opera|operi]] [[L'Argia]], ki so jo jo [[premiera|premierno]] izvajali v čast sprejema švedske [[kralj|kraljice]] [[Kristina Švedska Katoliška|Kristine]] v [[Innsbruck|Inomostu]] v polnost vesoljnega [[krščanstvo|krščanstva]] 3. novembra leta 1655. Na novo so jo zopet postavili na oder na ''Insbruškem festivalu zgodnje glasbe'' (''Innsbrucker Festwochen der Alten Musik'') 1996.<ref>{{cite web|url=https://www.altemusik.at/de|title=Cesti-Wettbewerb 2021|publisher=Alte Musik.at|date=25. januar 2021|accessdate=2. marec 2021}}</ref>


== Sklici ==
== Sklici ==

Redakcija: 12:59, 18. oktober 2021

Evnuh oziroma kastrat je moški z odstranjenimi genitalijami. Opravljali so vlogo nadzornikov v orientalskih haremih.

Kdo so bili skopljenci?

Skopljenci so bili navadno vojni ujetniki ali domačini, ki so jih v to prisilili njihovi gospodarji; včasih so revni starši zaradi dobička prodali svoje fante kot skopljence bogatim gospodarjem; nekateri pa so se na ta korak odločili prostovoljno – zlasti pevci, da bi ohranili lep mladeniški glas in tako postal slavni. To je bilo vsekakor tvegano početje, saj skopljenje nikakor ni jamčilo, da bo glas res ostal ali postal lepši tudi pozneje. Nekateri pa so to storili iz višjih nagibov, da bi se lažje ustavljali nasladam. [1]

Skopljence so imeli na Kitajskem vse do konca cesarstva: za varuhe haremov, pa tudi za visoke uradniške službe.[2] Pri muslimanih so varuhe haremov, tj. zaporov za sultanove priležnice, skopili; podobno je bilo tudi na Kitajskem. Imenovali so jih evnuhe ali skopljence. Skopljenci pa se pojavljajo tudi po takratni Evropi. Znani so bili v Zahodnem, kot tudi Vzhodnem Rimskem cesarstvu kot tudi v Bizantinskem cesarstvu. V Otomanskem cesarstvu so izkoriščali skopljence vse do njegovega propada.[3]

V baročnem času so med drugim zelo cenili lepo igranje in petje. Nekatere dečke, ki so imelo izredno lep glas, so dali skopiti, da bi s puberteto ne mutirali; tako so z odraščanjem in vajo dobili posebno lep glas, za katerega so pisali skladatelji čisto posebne vloge. Temu je napravil konec Leon XIII. , ki je takoj po nastopu službe prepovedal dečke-pevce (=pueri-cantores) skopiti.[4]

Nekatere baročne opera so imele za skopljence zaradi njihovega posebnega glasu, ki je zajemal več oktav, posebne vloge. Tako je bilo na primer pri Cestijevi šesturni operi L'Argia, ki so jo jo premierno izvajali v čast sprejema švedske kraljice Kristine v Inomostu v polnost vesoljnega krščanstva 3. novembra leta 1655. Na novo so jo zopet postavili na oder na Insbruškem festivalu zgodnje glasbe (Innsbrucker Festwochen der Alten Musik) 1996.[5]

Sklici

  1. ↑ »Eunuch«. New World Encyclopedia. Pridobljeno 20. marca 2021.
  2. ↑ »How and why men became eunuchs in imperial China«. Marcelo Duhalde. 27. december 2018. Pridobljeno 20. marca 2021.
  3. ↑ »Eunuch«. New World Encyclopedia. Pridobljeno 20. marca 2021.
  4. ↑ »-Eunuch«. Encyclopedia Britannica. Pridobljeno 20. marca 2021.
  5. ↑ »Cesti-Wettbewerb 2021«. Alte Musik.at. 25. januar 2021. Pridobljeno 2. marca 2021.

Nadaljnje branje

  • Roger Freitas: Portrait of a Castrato: Politics, Patronage and Music in the Life of Atto Melani (= New perspectives in music history and criticism; New perspectives in music history and criticism.). 1st paperback edition, Cambridge University Press, Cambridge NY 2014, ISBN 978-1-107-69610-5.
  • Melani, Atto. v: Großes Sängerlexikon, 2000, s. 16181–16183

Glej tudi

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Evnuh.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Evnuh&oldid=5586849«