Gradež (Italija): Razlika med redakcijama

Gradež

Grado
Gradež; Grado
Občina (comune)
	Comune di Grado
	Staro mestno jedro
	Gradež Geografski položaj v Italiji
	Koordinati: 45°40′40″N 13°23′41″E / 45.67778°N 13.39472°E
Država	Italija
Dežela	Furlanija - Julijska krajina
Pokrajina	Gorica (1927–2017)
Frazioni	Boscat, Fossalon, Pineta, Primero, Val Cavarera
Upravljanje
• Župan	Dario Raugna (občinska lista)
Površina
• Skupno	114 km2
Nadm. višina	2 m
Prebivalstvo (31. avgust 2008)
• Skupno	8.650
• Gostota	76 preb./km2
Demonim	sl. Gradežan, Gradežanka; it. Gradese
Časovni pas	UTC+1 (CET)
• Poletni	UTC+2 (CEST)
Poštna številka	34073
Klicna koda	0431
Zavetnik	sveti Mohor in Fortunat
Dan	21. julij
Spletna stran	[Uradno spletno mesto Uradno spletno mesto]

Pregledujte zgodovino interaktivno

← Starejše urejanje Novejše urejanje →

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

VizualnoVikibesedilo

Znotrajvrstično

Redakcija: 10:26, 27. september 2021

Za druge pomene glej Gradež (razločitev).

Gradež, (italijansko: Grado, furlansko: Grau) je mesto, pristanišče in sedež istoimenske občine v italijanski deželi Furlaniji - Julijski krajini.

Lega

Kraj leži v tržaškem zalivu sredi Gradeške lagune. Že v času Avstro-Ogrske je bil Gradež evropsko znano letovišče in klimatsko zdravilišče. Ob turističnih dejavnostih ohranja precejšen pomen tudi ribolov. V začetku 21. stoletja se je kraj ponašal z več kot milijon turističnih prenočitev letno v hotelih in avtokampih. Turistična plovila pa imajo na razpolago priveze v pristanih Porto S. Vito in Lega Navale ter marini S. Marco in La Couve.

Zgodovina

Naselbino na otoku je že v antiki s kopnim povezoval nasip in razvila se je v trgovsko in pristaniško obmestje Ogleja. Pomen mesta (Gradus oziroma Castrum gradense) je zrastel, ko so leta 452 Huni zavzeli in porušili Oglej ter so se v Gradež umaknile množice beguncev. Mesto je imelo do 2. polovice 4. stoletja krščanski značaj, njegova vloga pa je dosegla vrh v 2. polovici 6. stoletja. Po langobardskem zavzetju Ogleja se je v letih 568/569 v Gradež trajno preselil sedež oglejske cerkve, ki je bila od 557 v sporu z bizantinskim cesarjem in papežem. Najpomembnejši dogodek je bila sinoda škofov oglejskega patriarhata leta 579. Leta 1156^[1] je bil sedež patriarhata iz Gradeža prenesen v Benetke, kjer je še zdaj; pomen mesta pa je upadel.

Zgodovinske znamenitosti

Bazilika sv. Evfemije, z osmerokotno krstilnico, je iz poznega 5. stoletja. Sedanji izgled je rezultat rekonstrukcije očeta Elije (579). Zvonik je bil dodan v 15. stoletju. Glavna znamenitost so mozaična tla iz 6. stoletja (restavrirana 1946-1948).
Severovzhodno od mesta, sredi lagune, leži otoček Barbana s cerkvijo, pomemben romarski kraj tudi za Slovence s Tržaškega, iz Posočja, Beneške Slovenije in Istre.

Sklici

↑ Na stičišču svetov : slovenska zgodovina od prazgodovinskih kultur do konca 18. stoletja / Peter Štih, Vasko Simoniti ; [tematski zemljevidi Mateja Rihtaršič]. str. 61. COBISS 251747584. ISBN 978-961-241-375-0.

Viri

Bandelj Andrej, Tržaško in Goriško, Založba ZRC, Ljubljana, 2010 (COBISS) ISBN 978-961-254-184-2

Zunanje povezave

Predstavnosti o temi Gradež v Wikimedijini zbirki
Turistične informacije o Gradežu (angl.)

Ta članek o naselju v Italiji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

[1] Na stičišču svetov : slovenska zgodovina od prazgodovinskih kultur do konca 18. stoletja / Peter Štih, Vasko Simoniti ; [tematski zemljevidi Mateja Rihtaršič]. str. 61. COBISS 251747584. ISBN 978-961-241-375-0.

[1]

@@ Vrstica 52: / Vrstica 52: @@
 [[Slika:Basilika Eufemia Grado.jpg|thumb|left|150px|Bazilika sv. Evfemije]]
 [[Slika:Barbana-island-2009.jpg|thumb|left|200px|Otok [[Barbana (otok)|Barbana]] z romarsko cerkvijo]]
-Naselbino na otoku je že v [[Antika|antiki]] s kopnim povezoval nasip in razvila se je v trgovsko in pristaniško obmestje [[Oglej]]a. Pomen mesta (Gradus oziroma Castrum gradense) je zrastel, ko so leta 452 [[Huni]] zavzeli in porušili Oglej ter so se v Gradež umaknile množice beguncev. Mesto je imelo do 2. polovice [[4. stoletje|4. stoletja]] krščanski značaj, njegova vloga pa je dosegla vrh v 2. polovici [[6. stoletje|6. stoletja]]. Po [[Langobardi|langobardskem]] zavzetju Ogleja se je v letih 568/569 v Gradež trajno preselil sedež oglejske cerkve, ki je bila od 557 v sporu z bizantinskim cesarjem in papežem. Najpomembnejši dogodek je bila [[sinoda]] [[škof]]ov oglejskega patriarhata leta 579. Leta 1156<ref>{{Navedi knjigo|title=Na stičišču svetov : slovenska zgodovina od prazgodovinskih kultur do konca 18. stoletja / Peter Štih, Vasko Simoniti ; [tematski zemljevidi Mateja Rihtaršič]|year=|isbn=978-961-241-375-0|location=|page=61|cobiss=251747584}}</ref> je bil sedež patriarhata iz Gradeža prenesen v [[Benetke]], kjer je še zdaj; pomen mesta pa je upadel.
+Naselbino na otoku je že v [[Antika|antiki]] s kopnim povezoval nasip in razvila se je v trgovsko in pristaniško obmestje [[Oglej]]a. Pomen mesta (Gradus oziroma Castrum gradense) je zrastel, ko so leta 452 [[Huni]] zavzeli in porušili Oglej ter so se v Gradež umaknile množice beguncev. Mesto je imelo do 2. polovice [[4. stoletje|4. stoletja]] krščanski značaj, njegova vloga pa je dosegla vrh v 2. polovici [[6. stoletje|6. stoletja]]. Po [[Langobardi|langobardskem]] zavzetju Ogleja se je v letih 568/569 v Gradež trajno preselil sedež oglejske cerkve, ki je bila od 557 v sporu z bizantinskim cesarjem in papežem. Najpomembnejši dogodek je bila [[sinoda]] [[škof]]ov [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarhata]] leta 579. Leta 1156<ref>{{Navedi knjigo|title=Na stičišču svetov : slovenska zgodovina od prazgodovinskih kultur do konca 18. stoletja / Peter Štih, Vasko Simoniti ; [tematski zemljevidi Mateja Rihtaršič]|year=|isbn=978-961-241-375-0|location=|page=61|cobiss=251747584}}</ref> je bil sedež patriarhata iz Gradeža prenesen v [[Benetke]], kjer je še zdaj; pomen mesta pa je upadel.
 == Zgodovinske znamenitosti ==

Normativna kontrola
Splošno	VIAF 1 2 WorldCat 2
Narodne knjižnice	Nemčija Izrael ZDA Češka republika
Drugo	Istrapedia 1