Izvirni greh: razlika med redakcijama

Jump to navigation Jump to search
odstranjen 1 zlog ,  pred 2 mesecema
m
 
Leta 1567, kmalu po zaključku Tridentinskega koncila, je [[papež Pij V.]] presegel Trentin s sankcioniranjem Akvinovega razlikovanja med naravo in nadnaravnostjo v Adamovi deželi pred padcem, obsodil identifikacijo izvirnega greha s poželenjem in odobril stališče, da nekrščeni lahko pravilno uporabi voljo. Katoliška enciklopedija navaja: »Medtem ko izvirni greh s krstom izničimo, krščanstvo še vedno ostaja pri krščenem; zato izvirni greh in poželenje ne moreta biti eno in isto, kot so trdili zgodnji protestanti (glej Tridentski koncil, ses. V , lahko. v).«<ref name="originalsin">[https://en.wikisource.org/wiki/Catholic_Encyclopedia_(1913)/Original_Sin]Katoliška enciklopedija</ref>
 
== V Rimskokatoliški Cerkvicerkvi ==
 
V [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliški cerkvi]] se je pod vplivom [[sveti Avguštin|svetega Avguština]] razvilo verovanje, da se izvirni greh Adama in Eve prenaša s staršev na potomce do današnjih dni. Tako rimokatoliki verujejo, da je vsak otrok ob spočetju oziroma ob rojstvu že omadeževan z izvirnim grehom. Ta greh izbriše šele [[zakrament]] [[krst]]a. V tem vidi Rimskokatoliška cerkev tudi enega od razlogov za [[krst]] majhnih otrok, saj jih krst osvobodi moči zla in prestavi v kraljestvo svobode božjih otrok. V preteklosti so v katoliških deželah otroke zelo pogosto krstili takoj po rojstvu. Sveti Avguštin je trdil, da so otroci, ki umrejo nekrščeni, obsojeni na [[pekel]], poznejši katoliški teologi pa so jih raje uvrščali v [[limb]] ([[predpekel]]). V Katekizmu katoliške Cerkve piše, da glede otrok, umrlih brez krsta, Cerkev ne more drugega kakor zaupati božjemu usmiljenju, kakor dela pri pogrebnem obredu zanje. Veliko usmiljenje Boga, ki hoče, da se zveličajo vsi ljudje, in Jezusova nežna ljubezen do otrok (»Pustite otroke, naj prihajajo k meni in jim ne branite« - ''Mr10,14''), dovoljujeta upati, da je neka pot za zveličanje otrok, umrlih brez krsta.
V [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliški Cerkvi]] se je pod vplivom [[sveti Avguštin|svetega Avguština]] razvilo
verovanje, da se izvirni greh Adama in Eve prenaša s staršev na potomce do današnjih dni. Tako rimokatoliki verujejo, da je vsak otrok ob spočetju oziroma ob rojstvu že omadeževan z izvirnim grehom. Ta greh izbriše šele [[zakrament]] [[krst]]a. V tem vidi Rimskokatoliška cerkev tudi enega od razlogov za [[krst]] majhnih otrok, saj jih krst osvobodi moči zla in prestavi v kraljestvo svobode božjih otrok. V preteklosti so v katoliških deželah otroke zelo pogosto krstili takoj po rojstvu. Sveti Avguštin je trdil, da so otroci, ki umrejo nekrščeni, obsojeni na [[pekel]], poznejši katoliški teologi pa so jih raje uvrščali v [[limb]] ([[predpekel]]). V Katekizmu katoliške Cerkve piše, da glede otrok, umrlih brez krsta, Cerkev ne more drugega kakor zaupati božjemu usmiljenju, kakor dela pri pogrebnem obredu zanje. Veliko usmiljenje Boga, ki hoče, da se zveličajo vsi ljudje, in Jezusova nežna ljubezen do otrok (»Pustite otroke, naj prihajajo k meni in jim ne branite« - ''Mr10,14''), dovoljujeta upati, da je neka pot za zveličanje otrok, umrlih brez krsta.
 
Rimokatoliki nadalje verjamejo, da obstaja samo ena oseba, ki je bila ob spočetju obvarovana izvirnega greha – to je [[Devica Marija]]. Dogmo o [[Marijino brezmadežno spočetje|Marijinem brezmadežnem spočetju]] je razglasil [[papež]] [[papež Pij IX.|Pij IX.]] (Opomba: [[Jezus]] ne šteje za brezmadežno spočetega, ker ni bil spočet po normalni biološki poti.)
15.095

urejanj

Navigacijski meni