Apéryjeva konstanta: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m m/dp
m m+/dp/+p
Vrstica 30: Vrstica 30:
Apéry je leta 1978 [[matematični dokaz|dokazal]], da je konstanta [[iracionalno število]].<ref name="aper_1979" /> Ta rezultat je znan kot [[Apéryjev izrek]]. Izvirni dokaz je kompleksen in težek za razumevanje.<ref name="poor_1979" /> Kasneje so našli preprostejše dokaze.<ref name="beuk_1979" /><ref name="zudi_2002" />
Apéry je leta 1978 [[matematični dokaz|dokazal]], da je konstanta [[iracionalno število]].<ref name="aper_1979" /> Ta rezultat je znan kot [[Apéryjev izrek]]. Izvirni dokaz je kompleksen in težek za razumevanje.<ref name="poor_1979" /> Kasneje so našli preprostejše dokaze.<ref name="beuk_1979" /><ref name="zudi_2002" />


Beukersov preprostejši dokaz iracionalnosti vključuje aproksimacijo integranda znanega trojnega integrala za <math> \zeta(3) \!\, </math>:
[[Frits Beukers|Beukersov]] preprostejši dokaz iracionalnosti vključuje aproksimacijo integranda znanega trojnega integrala za <math> \zeta(3) \!\, </math>:


: <math> \zeta(3) = \int_{0}^{1} \int_{0}^{1} \int_{0}^{1} \frac{1}{1-xyz} \, \mathrm{d} x \, \mathrm{d} y \, \mathrm{d} z \!\, </math>
: <math> \zeta(3) = \int_{0}^{1} \int_{0}^{1} \int_{0}^{1} \frac{1}{1-xyz} \, \mathrm{d} x \, \mathrm{d} y \, \mathrm{d} z \!\, </math>

Redakcija: 23:31, 21. september 2021

dvojiško 1,0011001110111010...
desetiško 1,2020569031595942854...
šestnajstiško 1,33BA004F00621383...
verižni ulomek
Verižni ulomek je neskončen, ni pa znano ali je periodičen ali ne.

Apéryjeva konstanta je v matematiki, na meji med teorijo števil in specialnimi funkcijami, vsota obratnih vrednosti kubov naravnih števil. Določena je kot število:

kjer je Riemannova funkcija zeta. Njena približna desetiška vrednost je enaka (OEIS A002117):[1]

Konstanta se imenuje po Rogerju Apéryju. Naravno se pojavlja v mnogih fizikalnih problemih, vključno z izrazi drugega in tretjega reda elektronskega giromagnetnega razmerja s pomočjo kvantne elektrodinamike (QED). Pojavlja se tudi pri analizi naključnih minimalno vpetih dreves[2] in v povezavi s funkcijo gama pri reševanju določenih integralov z eksponentnimi funkcijami v količniku, ki se občasno pojavlja v fiziki, na primer pri izračunavanju dvorazsežnega primera Debyjevega modela in Sfefan-Boltzmannovega zakona.

Iracionalno število

Apéry je leta 1978 dokazal, da je konstanta iracionalno število.[3] Ta rezultat je znan kot Apéryjev izrek. Izvirni dokaz je kompleksen in težek za razumevanje.[4] Kasneje so našli preprostejše dokaze.[5][6]

Beukersov preprostejši dokaz iracionalnosti vključuje aproksimacijo integranda znanega trojnega integrala za :

z Legendrovimi polinomi. Van der Poortenov članek še posebej obravnava ta pristop, kjer je navedeno, da velja:

kjer je , Legendrovi polinomi, podzaporedja pa so cela ali skoraj cela števila.

Ni znano ali je Apéryjeva konstanta transcendentno število.

Glej tudi

Sklici

Viri