Kras (območje): Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
pos |
||
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
{{drugipomeni2|Kras}} |
{{drugipomeni2|Kras}} |
||
'''[[Kras|Krás]]''' ([[Latinščina|latinsko]] ''Iulia Carsia'', [[italijanščina|italijansko]] ''Carso'', nemško |
'''[[Kras|Krás]]''' ([[Latinščina|latinsko]] ''Iulia Carsia'', [[italijanščina|italijansko]] ''Carso'', [[Nemščina|nemško]] in {{Jezik-en|Karst}}) je mednarodno geografsko območje, ki zajema Južno [[Primorska|Primorsko]], del [[Notranjska|Notranjske]] ter [[Tržaška pokrajina|Tržaško pokrajino]] in [[Goriška pokrajina (Italija)|Goriško pokrajino]] v [[Italija|Italiji]]. Razprostira se med [[Trst|Tržaškim zalivom]], [[Soška ravnina|Soško ravnino]], [[Vipavska dolina|Vipavsko dolino]], gornjo [[Občina Pivka|Pivko]] in [[Občina Postojna|Postojno]], [[Čičarija]], [[Brkini]] in [[Socerb|Socerbsko planoto]]. Slovenski del tržaškega Krasa obsega ozemlje [[občina|občin]] [[Sežana]], [[Hrpelje-Kozina]], [[Divača]], [[Komen]] in del občine [[Miren-Kostanjevica]], Italijanski del sovpada s Tržaško pokrajino in hrvaški del obsega ozemlje občine [[Klana]] in zahodni del občine [[Matulji]]. |
||
Kras je od leta 2003 v sklopu [[Unesco]]vega programa »Človek in biosfera« razglašene za biosferni rezervat.<ref>http://unesdoc.unesco.org/images/0022/002229/222915M.pdf UNESCO MAB]</ref> |
Kras je od leta 2003 v sklopu [[Unesco]]vega programa »Človek in biosfera« razglašene za biosferni rezervat.<ref>http://unesdoc.unesco.org/images/0022/002229/222915M.pdf UNESCO MAB]</ref> |
Redakcija: 18:57, 16. september 2021
Krás (latinsko Iulia Carsia, italijansko Carso, nemško in angleško Karst) je mednarodno geografsko območje, ki zajema Južno Primorsko, del Notranjske ter Tržaško pokrajino in Goriško pokrajino v Italiji. Razprostira se med Tržaškim zalivom, Soško ravnino, Vipavsko dolino, gornjo Pivko in Postojno, Čičarija, Brkini in Socerbsko planoto. Slovenski del tržaškega Krasa obsega ozemlje občin Sežana, Hrpelje-Kozina, Divača, Komen in del občine Miren-Kostanjevica, Italijanski del sovpada s Tržaško pokrajino in hrvaški del obsega ozemlje občine Klana in zahodni del občine Matulji.
Kras je od leta 2003 v sklopu Unescovega programa »Človek in biosfera« razglašene za biosferni rezervat.[1]
Kras je dal ime kraškim pojavom v geologiji in tudi območjem, kjer se pojavljajo.
Slovenski Kras
Slovenska pokrajina tržaškega Krasa leži v jugozahodnem delu Slovenije in se razteza med mejo z Italijo, Vipavsko dolino in Brkini. Glavno mesto Krasa na slovenski strani meje je Sežana, imenovana tudi kraška metropola.
Za Kras so značilne kamnite hiše, v preteklosti krite s kamnitimi škrlami, danes pa z mediteranskimi korci. Značilnost kraške hiše je pokrit gank oziroma balkon, ki je po navadi ozek, sega čez vso dolžino hiše, ima leseno ograjo ter leseno nosilno konstrukcijo. Borjač-Korta (kraško dvorišče) je zaprt s kamnitim zidom, bivalno hišo in gospodarskimi poslopji (hlevom, skednjem). Edini dostop na dvorišče je skozi vhod imenovan porton, ki je okrašen s kamnitim obokom (kaluonja). Kras slovi tudi po vinu teran in po mesnini kraški pršut.
Sklici in viri
- Gogala, Andrej Kamen, voda, sonce in veter : narava Krasa in slovenske Istre, Ljubljana, Prirodoslovni muzej Slovenije, 2003, (COBISS) ISBN 961-6367-06-4