Kras (območje): Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
pos
Vrstica 1: Vrstica 1:
{{drugipomeni2|Kras}}
{{drugipomeni2|Kras}}


'''[[Kras|Krás]]''' ([[Latinščina|latinsko]] ''Iulia Carsia'', [[italijanščina|italijansko]] ''Carso'', nemško /in angl./ ''Karst'') je mednarodno geografsko območje, ki zajema Južno [[Primorska|Primorsko]], del [[Notranjska|Notranjske]] ter [[Tržaška pokrajina|Tržaško pokrajino]] in [[Goriška pokrajina (Italija)|Goriško pokrajino]] v [[Italija|Italiji]]. Razprostira se med [[Trst|Tržaškim zalivom]], [[Soška ravnina|Soško ravnino]], [[Vipavska dolina|Vipavsko dolino]], gornjo [[Občina Pivka|Pivko]] in [[Občina Postojna|Postojno]], [[Čičarija]], [[Brkini]] in [[Socerb|Socerbsko planoto]]. Slovenski del tržaškega Krasa obsega ozemlje [[občina|občin]] [[Sežana]], [[Hrpelje-Kozina]], [[Divača]], [[Komen]] in del občine [[Miren-Kostanjevica]], Italijanski del sovpada s Tržaško pokrajino in hrvaški del obsega ozemlje občine [[Klana]] in zahodni del občine [[Matulji]].
'''[[Kras|Krás]]''' ([[Latinščina|latinsko]] ''Iulia Carsia'', [[italijanščina|italijansko]] ''Carso'', [[Nemščina|nemško]] in {{Jezik-en|Karst}}) je mednarodno geografsko območje, ki zajema Južno [[Primorska|Primorsko]], del [[Notranjska|Notranjske]] ter [[Tržaška pokrajina|Tržaško pokrajino]] in [[Goriška pokrajina (Italija)|Goriško pokrajino]] v [[Italija|Italiji]]. Razprostira se med [[Trst|Tržaškim zalivom]], [[Soška ravnina|Soško ravnino]], [[Vipavska dolina|Vipavsko dolino]], gornjo [[Občina Pivka|Pivko]] in [[Občina Postojna|Postojno]], [[Čičarija]], [[Brkini]] in [[Socerb|Socerbsko planoto]]. Slovenski del tržaškega Krasa obsega ozemlje [[občina|občin]] [[Sežana]], [[Hrpelje-Kozina]], [[Divača]], [[Komen]] in del občine [[Miren-Kostanjevica]], Italijanski del sovpada s Tržaško pokrajino in hrvaški del obsega ozemlje občine [[Klana]] in zahodni del občine [[Matulji]].


Kras je od leta 2003 v sklopu [[Unesco]]vega programa »Človek in biosfera« razglašene za biosferni rezervat.<ref>http://unesdoc.unesco.org/images/0022/002229/222915M.pdf UNESCO MAB]</ref>
Kras je od leta 2003 v sklopu [[Unesco]]vega programa »Človek in biosfera« razglašene za biosferni rezervat.<ref>http://unesdoc.unesco.org/images/0022/002229/222915M.pdf UNESCO MAB]</ref>

Redakcija: 18:57, 16. september 2021

Krás (latinsko Iulia Carsia, italijansko Carso, nemško in angleško Karst) je mednarodno geografsko območje, ki zajema Južno Primorsko, del Notranjske ter Tržaško pokrajino in Goriško pokrajino v Italiji. Razprostira se med Tržaškim zalivom, Soško ravnino, Vipavsko dolino, gornjo Pivko in Postojno, Čičarija, Brkini in Socerbsko planoto. Slovenski del tržaškega Krasa obsega ozemlje občin Sežana, Hrpelje-Kozina, Divača, Komen in del občine Miren-Kostanjevica, Italijanski del sovpada s Tržaško pokrajino in hrvaški del obsega ozemlje občine Klana in zahodni del občine Matulji.

Kras je od leta 2003 v sklopu Unescovega programa »Človek in biosfera« razglašene za biosferni rezervat.[1]

Kras je dal ime kraškim pojavom v geologiji in tudi območjem, kjer se pojavljajo.

Slovenski Kras

Slovenska pokrajina tržaškega Krasa leži v jugozahodnem delu Slovenije in se razteza med mejo z Italijo, Vipavsko dolino in Brkini. Glavno mesto Krasa na slovenski strani meje je Sežana, imenovana tudi kraška metropola.

Kraške hiše v Štanjelu. V ospredju levo hiša z značilno kritino s skrlami, za njo pa moderno prepleskana hiša, kjer je bil obnovljen leseni gank. Na desni neobljudene hiše, kjer so bili ganki in leseni oprijemi na stopniščih odstranjeni.

Za Kras so značilne kamnite hiše, v preteklosti krite s kamnitimi škrlami, danes pa z mediteranskimi korci. Značilnost kraške hiše je pokrit gank oziroma balkon, ki je po navadi ozek, sega čez vso dolžino hiše, ima leseno ograjo ter leseno nosilno konstrukcijo. Borjač-Korta (kraško dvorišče) je zaprt s kamnitim zidom, bivalno hišo in gospodarskimi poslopji (hlevom, skednjem). Edini dostop na dvorišče je skozi vhod imenovan porton, ki je okrašen s kamnitim obokom (kaluonja). Kras slovi tudi po vinu teran in po mesnini kraški pršut.

Sklici in viri

  • Gogala, Andrej Kamen, voda, sonce in veter : narava Krasa in slovenske Istre, Ljubljana, Prirodoslovni muzej Slovenije, 2003, (COBISS) ISBN 961-6367-06-4

Glej tudi

Zunanje povezave