Gradež (Italija): Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja Oznaki: mobilno urejanje mobilno spletno urejanje |
Brez povzetka urejanja Oznaki: mobilno urejanje mobilno spletno urejanje |
||
Vrstica 21: | Vrstica 21: | ||
| coordinates_footnotes = |
| coordinates_footnotes = |
||
| region = [[Furlanija - Julijska krajina]] |
| region = [[Furlanija - Julijska krajina]] |
||
| province = |
| province = [[Goriška pokrajina (Italija)|Gorica]] (1927–2017) |
||
| frazioni = Boscat, Fossalon, Pineta, Primero, Val Cavarera |
| frazioni = Boscat, Fossalon, Pineta, Primero, Val Cavarera |
||
| mayor_party = |
| mayor_party = občinska lista |
||
| mayor = |
| mayor = Dario Raugna |
||
| area_footnotes = |
| area_footnotes = |
||
| area_total_km2 = 114 |
| area_total_km2 = 114 |
Redakcija: 09:34, 4. september 2021
Gradež Grado | |
---|---|
Comune di Grado | |
Staro mestno jedro | |
Koordinati: 45°40′40″N 13°23′41″E / 45.67778°N 13.39472°E | |
Država | Italija |
Dežela | Furlanija - Julijska krajina |
Pokrajina | Gorica (1927–2017) |
Frazioni | Boscat, Fossalon, Pineta, Primero, Val Cavarera |
Upravljanje | |
• Župan | Dario Raugna (občinska lista) |
Površina | |
• Skupno | 114 km2 |
Nadm. višina | 2 m |
Prebivalstvo (31. avgust 2008) | |
• Skupno | 8.650 |
• Gostota | 76 preb./km2 |
Demonim | sl. Gradežan, Gradežanka it. Gradese |
Časovni pas | UTC+1 (CET) |
• Poletni | UTC+2 (CEST) |
Poštna številka | 34073 |
Klicna koda | 0431 |
Zavetnik | sveti Mohor in Fortunat |
Dan | 21. julij |
Spletna stran | [Uradno spletno mesto Uradno spletno mesto] |
Gradež, (italijansko: Grado, furlansko: Grau) je mesto, pristanišče in sedež istoimenske občine v italijanski deželi Furlaniji - Julijski krajini.
Lega
Kraj leži v tržaškem zalivu sredi Gradeške lagune. Že v času Avstro-Ogrske je bil Gradež evropsko znano letovišče in klimatsko zdravilišče. Ob turističnih dejavnostih ohranja precejšen pomen tudi ribolov. V začetku 21. stoletja se je kraj ponašal z več kot milijon turističnih prenočitev letno v hotelih in avtokampih. Turistična plovila pa imajo na razpolago priveze v pristanih Porto S. Vito in Lega Navale ter marini S. Marco in La Couve.
Zgodovina
Naselbino na otoku je že v antiki s kopnim povezoval nasip in razvila se je v trgovsko in pristaniško obmestje Ogleja. Pomen mesta (Gradus oziroma Castrum gradense) je zrastel, ko so leta 452 Huni zavzeli in porušili Oglej ter so se v Gradež umaknile množice beguncev. Mesto je imelo do 2. polovice 4. stoletja krščanski značaj, njegova vloga pa je dosegla vrh v 2. polovici 6. stoletja. Po langobardskem zavzetju Ogleja se je v letih 568/569 v Gradež trajno preselil sedež oglejske cerkve, ki je bila od 557 v sporu z bizantinskim cesarjem in papežem. Najpomembnejši dogodek je bila sinoda škofov oglejskega patriarhata leta 579. Leta 1156[1] je bil sedež patriarhata iz Gradeža prenesen v Benetke, kjer je še zdaj; pomen mesta pa je upadel.
Zgodovinske znamenitosti
- Bazilika sv. Evfemije, z osmerokotno krstilnico, je iz poznega 5. stoletja. Sedanji izgled je rezultat rekonstrukcije očeta Elije (579). Zvonik je bil dodan v 15. stoletju. Glavna znamenitost so mozaična tla iz 6. stoletja (restavrirana 1946-1948).
- Severovzhodno od mesta, sredi lagune, leži otoček Barbana s cerkvijo, pomemben romarski kraj tudi za Slovence s Tržaškega, iz Posočja, Beneške Slovenije in Istre.
Sklici
- ↑ Na stičišču svetov : slovenska zgodovina od prazgodovinskih kultur do konca 18. stoletja / Peter Štih, Vasko Simoniti ; [tematski zemljevidi Mateja Rihtaršič]. str. 61. COBISS 251747584. ISBN 978-961-241-375-0.
Viri
- Bandelj Andrej, Tržaško in Goriško, Založba ZRC, Ljubljana, 2010 (COBISS) ISBN 978-961-254-184-2
Zunanje povezave
- Predstavnosti o temi Gradež v Wikimedijini zbirki
- Turistične informacije o Gradežu (angl.)