Litij-ionska baterija: Razlika med redakcijama
m dodal Kategorija:Shranjevanje energije s pomočjo HotCat |
m Lektoriranje |
||
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
[[Slika:Nokia Battery.jpg|sličica|Nokia baterija za mobitel]] |
[[Slika:Nokia Battery.jpg|sličica|Nokia baterija za mobitel]] |
||
[[Slika:Li ion laptop battery.jpg|sličica|Baterija za prenosnik (176 kJ)]] |
[[Slika:Li ion laptop battery.jpg|sličica|Baterija za prenosnik (176 kJ)]] |
||
'''Li-Ion baterija''' tudi '''Li-ionska baterija''' in ''' |
'''Li-Ion baterija''' tudi '''Li-ionska baterija''' in '''litijionska baterija''' je vrsta polnilne [[baterija (elektrika)|baterije]], pri kateri se [[ion]]i premikajo od negativne elektrode k pozitivni med praznjenjem in obratno pri polnjenju. Polnilne litijeve baterije uporabljajo interkalirani (ang. interkalacija) litij v elektrodah, v nasprotju z nepolnilnimi litijevimi baterijami, ki uporabljajo kovinski (metalni) litij. |
||
Li-ionske baterije se veliko |
Li-ionske baterije se veliko uporabljajo v elektroniki, so med najbolj priljubljenimi polnilnimi baterijami. |
||
== Specifikacije == |
== Specifikacije == |
||
Vrstica 16: | Vrstica 16: | ||
* samoizpraznjenje (na mesec): 8% pri 21 °C; 15% pri 40 °C; 31% pri 60 °C |
* samoizpraznjenje (na mesec): 8% pri 21 °C; 15% pri 40 °C; 31% pri 60 °C |
||
Li-Ion baterije nimajo spominskega efekta (ang. memory effect) – primer, ko se baterija ne napolni do konca, če je |
Li-Ion baterije nimajo spominskega efekta (ang. memory effect) – primer, ko se baterija ne napolni do konca, če je pred polnjenjem ne izpraznimo popolnoma. Zadnje študije kažejo, da je možen tudi pri teh baterijah majhen spominski efekt. <ref>{{cite web |url=http://www.nature.com/nmat/journal/vaop/ncurrent/full/nmat3623.html |title=Memory effect in a lithium-ion battery |publisher=nature.com |author=Tsuyoshi Sasaki, Yoshio Ukyo & Petr Novák |date=14 April 2013}}</ref>). |
||
Poleg elektronike se širi področje uporabe na vojaško tehniko, vesoljske [[satelit]]e, letala [[Boeing 787]], [[Električni avtomobil]] in [[električno kolo]]. V nekaterih primerih zamenjujejo svinčene in NiCd akumulatorje zaradi majhne teže. <ref>{{cite web|url=http://www.cleantech.com/news/3694/electrovaya-tata-motors-make-electric-indica |archiveurl=http://web.archive.org/web/20110509010846/http://www.cleantech.com/news/3694/electrovaya-tata-motors-make-electric-indica |archivedate=2011-05-09 |title=Electrovaya, Tata Motors to make electric Indica |date=14 October 2008| author=Ballon, Massie Santos|publisher=Cleantech Group|work=cleantech.com|accessdate=11 June 2010}}</ref>: Li-Ion baterije imajo lažje elektrode kot svinčevi akumulatorji. Prav tako lahko dobavijo isto izhodno napetost zato ni potrebna modifikacija vozila<ref>{{cite web|url=http://www.lithiumboost.com/about.html |title=Explain how lithium batteries work in electric golf carts |publisher=LithiumBoost |date= |accessdate=2013-05-09}}</ref> |
Poleg elektronike se širi področje uporabe na vojaško tehniko, vesoljske [[satelit]]e, letala [[Boeing 787]], [[Električni avtomobil]] in [[električno kolo]]. V nekaterih primerih zamenjujejo svinčene in NiCd akumulatorje zaradi majhne teže. <ref>{{cite web|url=http://www.cleantech.com/news/3694/electrovaya-tata-motors-make-electric-indica |archiveurl=http://web.archive.org/web/20110509010846/http://www.cleantech.com/news/3694/electrovaya-tata-motors-make-electric-indica |archivedate=2011-05-09 |title=Electrovaya, Tata Motors to make electric Indica |date=14 October 2008| author=Ballon, Massie Santos|publisher=Cleantech Group|work=cleantech.com|accessdate=11 June 2010}}</ref>: Li-Ion baterije imajo lažje elektrode kot svinčevi akumulatorji. Prav tako lahko dobavijo isto izhodno napetost zato ni potrebna modifikacija vozila<ref>{{cite web|url=http://www.lithiumboost.com/about.html |title=Explain how lithium batteries work in electric golf carts |publisher=LithiumBoost |date= |accessdate=2013-05-09}}</ref> |
||
Litijeve baterije je prvič predlagal M Stanley Whittingham, ko je delal za Exxon v 1970ih. Za elektrode je uporabil titanijev (IV) sulfat in kovinski litij. Interkalacijo je predlagal J. O. Besenhard |
Litijeve baterije je prvič predlagal M Stanley Whittingham, ko je delal za Exxon v 1970ih. Za elektrode je uporabil titanijev (IV) sulfat in kovinski litij. Interkalacijo je predlagal J. O. Besenhard s TU Münchna. Primarne (za enkratno uporabo) so imele varnostne probleme. Zato so naredili Li-Ion v katerih so obe elektrodi vsebovale litijeve ione. |
||
Na [[Univerza v Oxfordu|Univerzi v Oxfordu]] sta leta 1979 [[John Goodenough]] in [[Koichi Mizushima]] predstavila polnilno baterijo z 4 volti napetosti LIB (litij kobalt oksid) za pozitivno elektrodo in kovinski |
Na [[Univerza v Oxfordu|Univerzi v Oxfordu]] sta leta 1979 [[John Goodenough]] in [[Koichi Mizushima]] predstavila polnilno baterijo z 4 volti napetosti LIB (litij kobalt oksid) za pozitivno elektrodo in kovinski litij za negativno elektrodo.<ref>{{cite web|url=http://patft.uspto.gov/netacgi/nph-Parser?Sect1=PTO2&Sect2=HITOFF&u=%2Fnetahtml%2FPTO%2Fsearch-adv.htm&r=0&f=S&l=50&d=PTXT&RS=IN%2F%22goodenough%22&Refine=Refine+Search&Refine=Refine+Search&Query=in%2F%22goodenough%2C+john%22 |title=USPTO search for inventions by "Goodenough, John" |publisher=Patft.uspto.gov |accessdate=8 October 2011}}</ref> Nova baterija LIB s stabilno pozitivno elektrodo, ki deluje kot darovalec litijevih ion, je omogočila uporabo stabilnih materialov za negativno elektrodo. S tem se je zelo povečala možnost uporabe nove polnilne baterije. |
||
Leta 1977 je Samar Basu demonstriral interkalacijo litija in grafita. To je vodilo v razvoj nove elektrode, alternativo kovinski litijevi elektrodi. Leta 1980 je [[Rachid Yazami]] demonstriral reverzibilno interkalacijo litija in grafita.<ref>International Meeting on Lithium Batteries, Rome, 27–29 April 1982, C.L.U.P. Ed. Milan, Abstract #23</ref><ref>{{cite doi|10.1016/0378-7753(83)87040-2}}</ref>. Organski elektroliti takrat na voljo so se razstavili med |
Leta 1977 je Samar Basu demonstriral interkalacijo litija in grafita. To je vodilo v razvoj nove elektrode, alternativo kovinski litijevi elektrodi. Leta 1980 je [[Rachid Yazami]] demonstriral reverzibilno interkalacijo litija in grafita.<ref>International Meeting on Lithium Batteries, Rome, 27–29 April 1982, C.L.U.P. Ed. Milan, Abstract #23</ref><ref>{{cite doi|10.1016/0378-7753(83)87040-2}}</ref>. Organski elektroliti takrat na voljo so se razstavili med polnjenjem z negativno grafitno elektrodo, kar je upočasnilo razvoj litij/grafitne baterije. Yazami je uporabil trdni elektrolit in dokazal reverzibilno interkalacijo grafita/litija. Ta dizajn se največkrat uporablja za elektrode v komercialnih Li-Ion baterijah. |
||
Leta 1983 je [[Michael M. Thackeray]] s sodelavci odkril nov material za pozitivno elektrodo |
Leta 1983 je [[Michael M. Thackeray]] s sodelavci odkril nov material za pozitivno elektrodo – manganov spinel. Koncept je pokazal nove možnosti, bil je poceni, dober prevodnik ionov s tridimenzionalno strukturo, kar mu omogoča dobro strukturno stabilnost. Sicer se spinel obrablja, a to se da nadomestiti s kemično modifikacijo materiala. |
||
== Sklici == |
== Sklici == |
Redakcija: 23:47, 25. avgust 2021
Li-Ion baterija tudi Li-ionska baterija in litijionska baterija je vrsta polnilne baterije, pri kateri se ioni premikajo od negativne elektrode k pozitivni med praznjenjem in obratno pri polnjenju. Polnilne litijeve baterije uporabljajo interkalirani (ang. interkalacija) litij v elektrodah, v nasprotju z nepolnilnimi litijevimi baterijami, ki uporabljajo kovinski (metalni) litij.
Li-ionske baterije se veliko uporabljajo v elektroniki, so med najbolj priljubljenimi polnilnimi baterijami.
Specifikacije
- energetska gostota: 250–730 W·h/L (0.90–2.23 MJ/L)
- specifična energija: 100–265 W·h/kg (0.36–0.95 MJ/kg)
- specifična moč: ~250-~340 W/kg
- izkoristek cikla (polnjenje/praznjenje): 80-90%
- okvirna cena: 2.5 W·h/US$
- število ciklov: 400-1200
- napetost celice: NMC 3.6 / 3.7 V; LiFePO4 3.2 V
- samoizpraznjenje (na mesec): 8% pri 21 °C; 15% pri 40 °C; 31% pri 60 °C
Li-Ion baterije nimajo spominskega efekta (ang. memory effect) – primer, ko se baterija ne napolni do konca, če je pred polnjenjem ne izpraznimo popolnoma. Zadnje študije kažejo, da je možen tudi pri teh baterijah majhen spominski efekt. [1]).
Poleg elektronike se širi področje uporabe na vojaško tehniko, vesoljske satelite, letala Boeing 787, Električni avtomobil in električno kolo. V nekaterih primerih zamenjujejo svinčene in NiCd akumulatorje zaradi majhne teže. [2]: Li-Ion baterije imajo lažje elektrode kot svinčevi akumulatorji. Prav tako lahko dobavijo isto izhodno napetost zato ni potrebna modifikacija vozila[3]
Litijeve baterije je prvič predlagal M Stanley Whittingham, ko je delal za Exxon v 1970ih. Za elektrode je uporabil titanijev (IV) sulfat in kovinski litij. Interkalacijo je predlagal J. O. Besenhard s TU Münchna. Primarne (za enkratno uporabo) so imele varnostne probleme. Zato so naredili Li-Ion v katerih so obe elektrodi vsebovale litijeve ione.
Na Univerzi v Oxfordu sta leta 1979 John Goodenough in Koichi Mizushima predstavila polnilno baterijo z 4 volti napetosti LIB (litij kobalt oksid) za pozitivno elektrodo in kovinski litij za negativno elektrodo.[4] Nova baterija LIB s stabilno pozitivno elektrodo, ki deluje kot darovalec litijevih ion, je omogočila uporabo stabilnih materialov za negativno elektrodo. S tem se je zelo povečala možnost uporabe nove polnilne baterije.
Leta 1977 je Samar Basu demonstriral interkalacijo litija in grafita. To je vodilo v razvoj nove elektrode, alternativo kovinski litijevi elektrodi. Leta 1980 je Rachid Yazami demonstriral reverzibilno interkalacijo litija in grafita.[5][6]. Organski elektroliti takrat na voljo so se razstavili med polnjenjem z negativno grafitno elektrodo, kar je upočasnilo razvoj litij/grafitne baterije. Yazami je uporabil trdni elektrolit in dokazal reverzibilno interkalacijo grafita/litija. Ta dizajn se največkrat uporablja za elektrode v komercialnih Li-Ion baterijah.
Leta 1983 je Michael M. Thackeray s sodelavci odkril nov material za pozitivno elektrodo – manganov spinel. Koncept je pokazal nove možnosti, bil je poceni, dober prevodnik ionov s tridimenzionalno strukturo, kar mu omogoča dobro strukturno stabilnost. Sicer se spinel obrablja, a to se da nadomestiti s kemično modifikacijo materiala.
Sklici
- ↑ Tsuyoshi Sasaki, Yoshio Ukyo & Petr Novák (14. april 2013). »Memory effect in a lithium-ion battery«. nature.com.
- ↑ Ballon, Massie Santos (14. oktober 2008). »Electrovaya, Tata Motors to make electric Indica«. cleantech.com. Cleantech Group. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. maja 2011. Pridobljeno 11. junija 2010.
- ↑ »Explain how lithium batteries work in electric golf carts«. LithiumBoost. Pridobljeno 9. maja 2013.
- ↑ »USPTO search for inventions by "Goodenough, John"«. Patft.uspto.gov. Pridobljeno 8. oktobra 2011.
- ↑ International Meeting on Lithium Batteries, Rome, 27–29 April 1982, C.L.U.P. Ed. Milan, Abstract #23
- ↑ DOI: 10.1016/0378-7753(83)87040-2
This citation will be automatically completed in the next few minutes. You can jump the queue or ročna razširitev