Stadion Bežigrad: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
G-Cup (pogovor | prispevki)
1.956 urejanj
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 42: Vrstica 42:
}}
}}
}}
}}
'''Stadion Bežigrad''' (znan tudi kot '''Centralni stadion (Bežigrad), ali kot Plečnikov stadion''') je [[stadion]], ki so ga po zasnovi [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]] začeli graditi [[1925]] za katoliško telovadno organizacijo [[Orel (društvo)|Orel]]. Zaradi pomanjkanja sredstev in političnih razlogov (razpustitev Orla leta [[1929]], 2. svetovna vojna) je gradnja potekala počasi in je bila v celoti dokončana šele po drugi svetovni vojni, ko ga je v upravljanje prevzela Fizkulturna zveza Slovenije. Pred tem je bil v lasti križevniškega reda.
'''Stadion Bežigrad''' (znan tudi kot '''Centralni stadion (Bežigrad), ali kot Plečnikov stadion''') je športni [[stadion]], ki so ga po zasnovi [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]] začeli graditi [[1925]] za katoliško telovadno organizacijo [[Orel (društvo)|Orel]]. Zaradi pomanjkanja sredstev in političnih razlogov (razpustitev Orla leta [[1929]], 2. svetovna vojna) je gradnja potekala počasi in je bila v celoti dokončana šele po drugi svetovni vojni, ko ga je v upravljanje prevzela Fizkulturna zveza Slovenije. Pred tem je bil v lasti križevniškega reda.


== Zgodovina ==
== Zgodovina ==
Projekt za stadion, zlasti za telovadce in atlete, je zasnoval arhitekt Jože Plečnik, dodelal pa njegov študent [[Ivan Pengov]]. Uporabili so obstoječo gramoznico ob Dunajski cesti in orientacijo parcele v smeri vzhod zahod. Zadruga Stadion se je zaradi pomanjkanja denarja gradnje lotila fazno. Leta 1925 je bila na južni, severni in zahodni strani zgrajena ograja iz opeke, ki jo je Plečnik prekinil z dvojnim vencem, zid pa preluknjal z ločnimi opekami. Na vsakih pet metrov je bila v zidu postavljena plošča, na njej pa okrasni kocka in krogla s konico. Poudaril je zahodno stranico, osrednji vhod pa umaknil proti areni za širino dveh stranskih vhodov. Leta 1926 je bila zgrajena še stran z vhodnim prekritim stebriščem z zanimivimi okroglimi profiliranimi kladami ob Dunajski cesti. Denar za stadion so zbirali tudi z loterijo; prva nagrada je bila vila za Bežigradom, za katero je naredil načrte prav tako arhitekt Plečnik. V nadaljevanju postopne dozidave so dokončali zahodno stranico in na južni strani postavili terase za sedeže. Po ukinitvi vseh telovadnih društev leta 1929, so bila dela na ''Orlovskem stadionu'' prekinjena.
Projekt za stadion, zlasti za telovadce in atlete, je zasnoval arhitekt Jože Plečnik, dodelal pa njegov študent [[Ivan Pengov]]. Uporabili so obstoječo gramoznico ob Dunajski cesti in orientacijo parcele v smeri vzhod zahod. Zadruga Stadion se je zaradi pomanjkanja denarja gradnje lotila fazno. Leta 1925 je bila na južni, severni in zahodni strani zgrajena ograja iz opeke, ki jo je Plečnik na vrhu prekinil z dvojnim vencem, zid pa preluknjal z ločnimi opekami. Na vsakih pet metrov je bila v zidu postavljena plošča, na njej pa okrasni kocka in krogla s konico. Poudaril je zahodno stranico, osrednji vhod pa umaknil proti areni za širino dveh stranskih vhodov. Leta 1926 je bila zgrajena stran z vhodnim prekritim stebriščem z zanimivimi okroglimi profiliranimi kladami ob Dunajski cesti. Med cesto in vhodnim nadstreškom je bil zasajen drevored. Denar za stadion so zbirali tudi z loterijo; prva nagrada je bila vila za Bežigradom, za katero je prav tako naredil načrte arhitekt Plečnik. V nadaljevanju postopne dozidave so dokončali zahodno stranico in na južni strani postavili terase za sedeže. Po ukinitvi vseh telovadnih društev leta 1929, so bila dela na ''Orlovskem stadionu'' prekinjena.


Za potrebe organizacije [[Sveta evharistija|evharističnega]] kongresa leta 1935 so z gradnjo nadaljevali in telovadni stadion spremenili v areno za katoliški kongres. Plečniku je pri izvedbi del pomagal Anton Suhadolc. Ker so potrebovali tribuno za [[oltar|oltar,]] je Plečnik na koncu [[arena|aren]]e izvedel neke vrste nadstropno [[glorieta|gloriet]]o z rustificiranim podstavkom, nadstropjem in pohodno, razgledno teraso, ki je streha osrednje etaže. Teraso je obdal z balustrado in dorskimi stebri ter manjšimi stebri v zgornjem nivoju, kar je edini primer vrinjene [[kolonada|kolonad]]e v Plečnikovem opusu. Na mestu kasneje dodane ure in prikazovalnika športnih rezultatov, je manjši podstavek za križ. Posamezni poznavalci Plečnika sodijo, da je bilo to delo prelomno za mojstrovo arhitekturo iz tridesetih let, čeprav je nastajalo več kot desetletje in ni bilo nikoli popolnoma dokončano z vsemi načrtovanimi objekti znotraj zidu stadiona. Po kongresu, med letoma 1939 in 1941, so postavili sedeže še na severni strani. Za kongres Kristusa kralja so zgradili dve manjši poslopji s teraso na severni in južni strani, ki naj bi predstavljali glasbena paviljona.
Za potrebe organizacije [[Sveta evharistija|evharističnega]] kongresa leta 1935 so z gradnjo nadaljevali in telovadni stadion spremenili v odprto areno za katoliški kongres. Plečniku je pri izvedbi del pomagal Anton Suhadolc. Ker so potrebovali tribuno za [[oltar|oltar,]] je Plečnik na koncu [[arena|aren]]e izvedel neke vrste nadstropno [[glorieta|gloriet]]o z rustificiranim podstavkom, nadstropjem in pohodno, razgledno teraso, ki je streha osrednje etaže. Teraso je arhitekt obdal z balustrado in dorskimi stebri ter manjšimi stebri v zgornjem nivoju, kar je edini primer vrinjene [[kolonada|kolonad]]e v Plečnikovem opusu. Na mestu kasneje dodane ure in prikazovalnika športnih rezultatov, je manjši podstavek za križ. Posamezni poznavalci Plečnika sodijo, da je bilo to delo prelomno za mojstrovo arhitekturo iz tridesetih let, čeprav je nastajalo več kot desetletje in ni bilo nikoli popolnoma dokončano z vsemi načrtovanimi objekti znotraj zidu stadiona. Po kongresu, med letoma 1939 in 1941, so postavili sedeže še na severni strani. Za kongres Kristusa kralja so zgradili dve manjši poslopji s teraso na severni in južni strani, ki naj bi predstavljali glasbena paviljona.


Leto dni pred koncem [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] so na njem [[domobranci]] pod vodstvom [[Leon Rupnik|Leona Rupnika]] in z dovoljenjem lastnika, katoliške cerkve, podali prisego, da se bodo skupaj z Nemčijo borili proti komunistom in njihovim zaveznikom kot pomožna enota SS. Ena od priseg je bila na Hitlerjev rojstni dan.
Leto dni pred koncem [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] so na njem [[domobranci]] pod vodstvom [[Leon Rupnik|Leona Rupnika]] in z dovoljenjem lastnika, katoliške cerkve, podali prisego, da se bodo skupaj z Nemčijo borili proti komunistom in njihovim zaveznikom kot pomožna enota SS. Ena od priseg je bila na Hitlerjev rojstni dan.

Redakcija: 12:31, 14. avgust 2021

Stadion Bežigrad
Zemljevid
Polno imeCentralni stadion Bežigrad
LokacijaBežigrad, Ljubljana,
Slovenija Slovenija
Koordinati46°4′8.84″N 14°30′30.60″E / 46.0691222°N 14.5085000°E / 46.0691222; 14.5085000
LastnikJoc Pečečnik,
Mestna občina Ljubljana
Št. sedišč8211
Podlagatrava
Gradnja
Zgrajeno1935
ArhitektJože Plečnik
Najemniki
NK Olimpija
Ljubljana - Stadion za Bežigradom
Zemljevid Ljubljane
Zemljevid Ljubljane
Lega na zemljevidu Ljubljane
LegaMestna občina Ljubljana
Koordinati46°04′09″N 14°30′32″E / 46.069137°N 14.508777°E / 46.069137; 14.508777Koordinati: 46°04′09″N 14°30′32″E / 46.069137°N 14.508777°E / 46.069137; 14.508777
RKD št.393 (opis enote)[1]
Razglasitev NSDP18. julij 2009

Stadion Bežigrad (znan tudi kot Centralni stadion (Bežigrad), ali kot Plečnikov stadion) je športni stadion, ki so ga po zasnovi Jožeta Plečnika začeli graditi 1925 za katoliško telovadno organizacijo Orel. Zaradi pomanjkanja sredstev in političnih razlogov (razpustitev Orla leta 1929, 2. svetovna vojna) je gradnja potekala počasi in je bila v celoti dokončana šele po drugi svetovni vojni, ko ga je v upravljanje prevzela Fizkulturna zveza Slovenije. Pred tem je bil v lasti križevniškega reda.

Zgodovina

Projekt za stadion, zlasti za telovadce in atlete, je zasnoval arhitekt Jože Plečnik, dodelal pa njegov študent Ivan Pengov. Uporabili so obstoječo gramoznico ob Dunajski cesti in orientacijo parcele v smeri vzhod zahod. Zadruga Stadion se je zaradi pomanjkanja denarja gradnje lotila fazno. Leta 1925 je bila na južni, severni in zahodni strani zgrajena ograja iz opeke, ki jo je Plečnik na vrhu prekinil z dvojnim vencem, zid pa preluknjal z ločnimi opekami. Na vsakih pet metrov je bila v zidu postavljena plošča, na njej pa okrasni kocka in krogla s konico. Poudaril je zahodno stranico, osrednji vhod pa umaknil proti areni za širino dveh stranskih vhodov. Leta 1926 je bila zgrajena stran z vhodnim prekritim stebriščem z zanimivimi okroglimi profiliranimi kladami ob Dunajski cesti. Med cesto in vhodnim nadstreškom je bil zasajen drevored. Denar za stadion so zbirali tudi z loterijo; prva nagrada je bila vila za Bežigradom, za katero je prav tako naredil načrte arhitekt Plečnik. V nadaljevanju postopne dozidave so dokončali zahodno stranico in na južni strani postavili terase za sedeže. Po ukinitvi vseh telovadnih društev leta 1929, so bila dela na Orlovskem stadionu prekinjena.

Za potrebe organizacije evharističnega kongresa leta 1935 so z gradnjo nadaljevali in telovadni stadion spremenili v odprto areno za katoliški kongres. Plečniku je pri izvedbi del pomagal Anton Suhadolc. Ker so potrebovali tribuno za oltar, je Plečnik na koncu arene izvedel neke vrste nadstropno glorieto z rustificiranim podstavkom, nadstropjem in pohodno, razgledno teraso, ki je streha osrednje etaže. Teraso je arhitekt obdal z balustrado in dorskimi stebri ter manjšimi stebri v zgornjem nivoju, kar je edini primer vrinjene kolonade v Plečnikovem opusu. Na mestu kasneje dodane ure in prikazovalnika športnih rezultatov, je manjši podstavek za križ. Posamezni poznavalci Plečnika sodijo, da je bilo to delo prelomno za mojstrovo arhitekturo iz tridesetih let, čeprav je nastajalo več kot desetletje in ni bilo nikoli popolnoma dokončano z vsemi načrtovanimi objekti znotraj zidu stadiona. Po kongresu, med letoma 1939 in 1941, so postavili sedeže še na severni strani. Za kongres Kristusa kralja so zgradili dve manjši poslopji s teraso na severni in južni strani, ki naj bi predstavljali glasbena paviljona.

Leto dni pred koncem druge svetovne vojne so na njem domobranci pod vodstvom Leona Rupnika in z dovoljenjem lastnika, katoliške cerkve, podali prisego, da se bodo skupaj z Nemčijo borili proti komunistom in njihovim zaveznikom kot pomožna enota SS. Ena od priseg je bila na Hitlerjev rojstni dan.

Po vojni so po antičnih vzorih dokončali sedeže na polkrožnih zaključkih. Atletska arena je bila večkrat prilagojena, v jedru preurejena, ker so v sredini arene uredili zelenico za igranje nogometa. Precej pozneje so postavili drugo opremo kot so bili plastični sedeži (sedaj odstranjeni) in reflektorji na visokih kovinskih stolpih, ki so delovali do začetka leta 2008. Zadnja in trenutna večinska lastnica, družba Bežigrajski športni park, je zaprla vrata stadiona leta 2008 in pričela z načrtovanjem rekonstrukcije in posodobitve, gradnja pa zaradi zapletov z okoljevarstvenim dovoljenjem in okoliškimi stanovalci še ni stekla. Poskusi, da bi s pomočjo mednarodnih organizacij pospešili prenovo, niso bili uspešni.

V Muzeju novejše zgodovine hranijo precejšnjo zbirko fotografij Edija Šelhausa, izšlo pa je tudi več knjig o stadionu tako iz časa evharističnega kongresa kot iz 50-tih in 60-tih let 20. stoletja.

Stadion Bežigrad je bil po vojni predvsem nogometni stadion, so se pa na njem odvijale tudi večje glasbene in druge prireditve. Bežigrajski stadion ni niti najstarejši niti največji slovenski (nogometni) stadion. Daljšo tradicijo imajo v Celju, Sežani in drugje. V Ljubljani je bil prav tako za Bežigradom večji in starejši Ljubljanski, sokolski stadion. Bil je lesen, postavljen leta 1922 za sokolski zlet. Stal je na območju sedanje Župančilčeve jame.

Zadnje dejavnosti

Bežigrad je bil domači stadion kluba Interblock Ljubljana in do dokončanja stadiona v Stožicah NK Olimpija Ljubljana. Stadion je gostil tekme slovenske nogometne reprezentance, dokler zaradi dotrajanosti ni več izpolnjeval zahtev FIFA za mednarodne tekme. Potem so se reprezentančne tekme prestavile na Nogometni stadion Celje Arena Petrol v Celje. Lastnik kluba Interblock Joc Pečečnik je napovedal prenovo stadiona, ki naj bi bila dokončana predvidoma v letu 2010 ali 2011. Projekt bi močno spremenil vse območje stadiona, zlasti z etažami garaž in veliko stolpnico zelo blizu stadiona. Vendar je bil v času projektiranja in iskanja dovoljenj za gradnjo zgrajen novi ljubljanski stadion v Stožicah z zmogljivostjo 16.000 gledalcev, ki je prevzel športnike in gledalce.

Na javnem, vabljenem natečaju je bil za prenovo in dozidavo izbran zelo ambiciozen načrt nemškega arhitekturnega biroja GMP iz Berlina. Ta ostaja sporen zaradi obsežnega posega v spomeniško substanco in zaradi ostrega nasprotovanja prebivalcev bližnjih blokov, ki nasprotujejo kakršnimkoli posegom za nove garaže, velik stadion, postavitev zelo visoke stolpnice blizu stadiona in posebej novih blokov na vrtičkih, ki so nekoč sodili k bližnjim blokom. Žrtev nasprotovanj in prevelikih ambicij lastnikov pa je predvsem stadion.

Reprezentančne tekme

Datum Tekmovanje Nasprotnik Rezultat Obiskovalci
7. april 1993 Prijateljska tekma  Estonija 2-0 2500
11. oktober 1995 Kvalifikacije za EURO 1996  Ukrajina 3-2 4000
15. november 1995 Kvalifikacije za EURO 1996  Hrvaška 1-2 10000
21. maj 1995 Prijateljska tekma  Združeni arabski emirati 2-2 2500
1. september 1995 Kvalifikacije za SP 1998  Danska 0-3 6000
10. november 1996 Kvalifikacije za SP 1998  Bosna in Hercegovina 1-2 4000
6. september 1997 Kvalifikacije za SP 1998  Grčija 0-3 5000
11. oktober 1997 Kvalifikacije za SP 1998  Hrvaška 1-3 6000
10. oktober 1998 Kvalifikacije za EURO 2000  Norveška 1-2 8500
28. april 1999 Prijateljska tekma  Finska 1-1 2000
18. avgust 1999 Kvalifikacije za EURO 2000  Albanija 2-0 8000
4. september 1999 Kvalifikacije za EURO 2000  Gruzija 2-1 7000
13. november 1999 Kvalifikacije za EURO 2000  Ukrajina 2-1 9000
3. junij 2000 Prijateljska tekma  Saudova Arabija 2-0 9000
11. oktober 2000 Kvalifikacije za SP 2002  Švica 2-2 9000
28. marec 2001 Kvalifikacije za SP 2002  Jugoslavija 1-1 10000
2. junij 2001 Kvalifikacije za SP 2002  Luksemburg 2-0 5000
15. avgust 2001 Prijateljska tekma  Romunija 2-2 6000
1. september 2001 Kvalifikacije za SP 2002  Rusija 2-1 9000
6. oktober 2001 Kvalifikacije za SP 2002  Ferski otoki 3-0 9500
10. november 2001 Kvalifikacije za SP 2002  Romunija 2-1 9000
17. april 2002 Prijateljska tekma  Tunizija 1-0 5500
17. maj 2002 Prijateljska tekma  Gana 2-0 7000
7. september 2002 Kvalifikacije za EURO 2004  Malta 3-0 7000
2. april 2003 Prijateljska tekma  Ciper 4-1 5000
6. september 2003 Kvalifikacije za EURO 2004  Izrael 3-1 8000
10. september 2003 Kvalifikacije za EURO 2004  Francija 0-2 9000
19. november 2003 Kvalifikacije za EURO 2004  Hrvaška 0-1 8500
18. avgust 2004 Prijateljska tekma  Srbija in Črna gora 1-1 6000

Sklici

  1. ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 393«. Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Viri

Glej tudi

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Stadion Bežigrad.


Stub icon

Ta članek o športni zgradbi oz. objektu je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Stadion_Bežigrad&oldid=5557740«