Damjan Prelovšek: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
G-Cup (pogovor | prispevki)
1.958 urejanj
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 5: Vrstica 5:
Študiral je [[umetnostna zgodovina|umetnostno zgodovino]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski Fakulteti v Ljubljani]], kjer je leta 1969 diplomiral in [[1977]] [[doktorat|doktoriral]] z [[disertacija|disertacijo]] o slovenskem arhitektu [[Jože Plečnik|Plečniku]]. Je vodilni poznavalec arhitektovega dela v Sloveniji.
Študiral je [[umetnostna zgodovina|umetnostno zgodovino]] na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski Fakulteti v Ljubljani]], kjer je leta 1969 diplomiral in [[1977]] [[doktorat|doktoriral]] z [[disertacija|disertacijo]] o slovenskem arhitektu [[Jože Plečnik|Plečniku]]. Je vodilni poznavalec arhitektovega dela v Sloveniji.


Od 1971 je deloval na [[Umetnostnozgodovinski inštitut (ZRC SAZU)|Umetnostnozgodovinskem inštitutu]] [[ZRC SAZU]] in ga vodil kot predstojnik med leti 1992 in 2005 in kjer je bil od 1993 znanstveni svetnik. Napisal je veliko samostojnih publikacij, strokovnih člankov in razprav s področja arhitekture, baročne ustvarjalnosti, zlasti kiparstva in obdobja 19. stoletja, največ pa se je ukvarjal s slovenskim arhitektom Jožetom Plečnikom. Sodeloval je tudi pri pisanju enciklopedij in leksikonov. Je član [[Evropska akademija znanosti in umetnosti|Evropske akademije znanosti in umetnosti]] v Salzburgu. Dvakrat je prejel Plečnikovo medaljo. [[Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta]] mu je ob sedemdesetlenici posvetil obsežni večjezični zbornik ''Patriae et orbi : Študije o srednjeevropski umetnosti: jubilejni zbornik za Damjana Prelovška'' (2015).
Od 1971 je deloval na [[Umetnostnozgodovinski inštitut (ZRC SAZU)|Umetnostnozgodovinskem inštitutu]] [[ZRC SAZU]] in ga vodil kot predstojnik med leti 1992 in 2005. Na inštitutu Franceta Steleta je bil od 1993 znanstveni svetnik. Napisal je veliko samostojnih publikacij, strokovnih člankov in razprav s področja arhitekture, baročne ustvarjalnosti, zlasti kiparstva in obdobja 19. stoletja, največ pa se je ukvarjal s slovenskim arhitektom Jožetom Plečnikom, njegovim življenjem in delom. Sodeloval je tudi pri pisanju enciklopedij in leksikonov. Je član [[Evropska akademija znanosti in umetnosti|Evropske akademije znanosti in umetnosti]] v Salzburgu. Dvakrat je prejel Plečnikovo medaljo. [[Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta]] mu je ob sedemdesetletnici posvetil obsežni večjezični zbornik ''Patriae et orbi : Študije o srednjeevropski umetnosti: jubilejni zbornik za Damjana Prelovška'' (2015).


Štiri leta je bil slovenski [[veleposlanik]] v [[Praga|Pragi]] (1998-2002). Od 2005 je bil več let generalni [[direktor direktorata (državni uradnik)|direktor direktorata]] za kulturno dediščino [[ministrstvo za kulturo|ministrstva za kulturo]], v obdobju, ko so sprejeli sedanjo zakonodajo. Spomeniške službe v svojem mandatu ni reorganiziral.
Štiri leta je bil slovenski [[veleposlanik]] v [[Praga|Pragi]] (1998-2002). Od 2005 naprej je bil več let generalni [[direktor direktorata (državni uradnik)|direktor Direktorata]] za kulturno dediščino [[ministrstvo za kulturo|ministrstva za kulturo]], v obdobju, ko so sprejeli sedanjo zakonodajo za varstvo dediščine. Spomeniške službe v svojem mandatu ni reorganiziral.


V mladih letih je bil uspešen športnik. Tekmoval je tudi na mednarodni ravni ([[olimpijske igre]], svetovno prvenstvo) [[kajak in kanu (šport)|kanuizem na divjih vodah]], v kategoriji [[C-1|kanu enosed]]). Za [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavijo]] je nastopil na [[Poletne olimpijske igre 1972|Poletnih olimpijskih igrah]] [[1972]] v [[München|Münchnu]], kjer je v kanuju enosedu v [[slalom]]u osvojil 17. mesto.
V mladih letih je bil uspešen športnik. Tekmoval je tudi na mednarodni ravni ([[olimpijske igre]], svetovno prvenstvo) [[kajak in kanu (šport)|kanuizem na divjih vodah]], v kategoriji [[C-1|kanu enosed]]). Za [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavijo]] je nastopil na [[Poletne olimpijske igre 1972|Poletnih olimpijskih igrah]] [[1972]] v [[München|Münchnu]], kjer je v kanuju enosedu v [[slalom]]u osvojil 17. mesto.

Redakcija: 23:50, 8. avgust 2021

Damjan Prelovšek
Rojstvo18. februar 1945({{padleft:1945|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:18|2|0}})[1] (79 let)
Ljubljana
Državljanstvo SFRJ
 Slovenija
Poklicumetnostni zgodovinar, diplomat, kanuist, fotograf, kurator, politik

Damjan Prelovšek, slovenski umetnostni zgodovinar, diplomat in kanuist, * 18. februar 1945, Ljubljana.

Življenjepis

Študiral je umetnostno zgodovino na Filozofski Fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1969 diplomiral in 1977 doktoriral z disertacijo o slovenskem arhitektu Plečniku. Je vodilni poznavalec arhitektovega dela v Sloveniji.

Od 1971 je deloval na Umetnostnozgodovinskem inštitutu ZRC SAZU in ga vodil kot predstojnik med leti 1992 in 2005. Na inštitutu Franceta Steleta je bil od 1993 znanstveni svetnik. Napisal je veliko samostojnih publikacij, strokovnih člankov in razprav s področja arhitekture, baročne ustvarjalnosti, zlasti kiparstva in obdobja 19. stoletja, največ pa se je ukvarjal s slovenskim arhitektom Jožetom Plečnikom, njegovim življenjem in delom. Sodeloval je tudi pri pisanju enciklopedij in leksikonov. Je član Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu. Dvakrat je prejel Plečnikovo medaljo. Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta mu je ob sedemdesetletnici posvetil obsežni večjezični zbornik Patriae et orbi : Študije o srednjeevropski umetnosti: jubilejni zbornik za Damjana Prelovška (2015).

Štiri leta je bil slovenski veleposlanik v Pragi (1998-2002). Od 2005 naprej je bil več let generalni direktor Direktorata za kulturno dediščino ministrstva za kulturo, v obdobju, ko so sprejeli sedanjo zakonodajo za varstvo dediščine. Spomeniške službe v svojem mandatu ni reorganiziral.

V mladih letih je bil uspešen športnik. Tekmoval je tudi na mednarodni ravni (olimpijske igre, svetovno prvenstvo) kanuizem na divjih vodah, v kategoriji kanu enosed). Za Jugoslavijo je nastopil na Poletnih olimpijskih igrah 1972 v Münchnu, kjer je v kanuju enosedu v slalomu osvojil 17. mesto.

Dela (monografije)

  • Jože Plečnik : arhitektura večnosti - teme, metamorfoze, ideje (2017)
  • NUK : Narodna in univerzitetna knjižnica (2010)
  • Cerkev Gospodovega Vnebohoda v Bogojini (2010)
  • Jože Plečnik : Dunaj, Praga, Ljubljana (soavtorja Andrej Hrausky in Janez Koželj, 2006)
  • Jože Plečnik - Jan Kotěra : dopisovanje (urednik, 2004)
  • Plečnikova sakralna umetnost (1999)
  • Plečnikova palača : dom ustavnega sodišča RS (soavtor France Kresal, 1998)
  • Plečnik v tujini : vodnik po arhitekturi (soavtorja Andrej Hrausky in Janez Koželj, 1998)
  • Poezija v kamnu : arhitekt Jože Plečnik na Praškem gradu (1997)
  • Plečnikova Slovenija : vodnik po arhitekturi (soavtorja Andrej Hrausky, Janez Koželj, 1997)
  • Plečnikova Ljubljana : vodnik po arhitekturi (soavtorja Andrej Hrausky in Janez Koželj, 1996)
  • Plečnikova lectarija (soavtor Edi Majaron, 1993)
  • Plečnikovi knjigi Architectura Perennis, Napori (1993)
  • Josef Plečnik 1872-1957 : architectura perennis (1992)
  • Žale arhitekta Jožeta Plečnika (soavtor Vlasto Kopač, 1992)
  • Jože Plečnik : "Peglezen" (soavtor Božo Podlogar, 1986)
  • Hiša slovenske zavarovalnice (1985)
  • Jože Plečnik : dunajski čas (1892-1911), (doktorska disertacija, 1977)

Sklici

  1. ↑ The Fine Art Archive — 2003.

Zunanje povezave

Damjan Prelovšek na sports-reference.com Uredite to v Wikipodatkih

Stub icon

Ta članek o znanstveniku je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Stub icon

Ta članek o kanuistu ali kajakašu je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Damjan_Prelovšek&oldid=5555281«