Stefanija Turkevič: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Stebunik (pogovor | prispevki)
22.969 urejanj
Jalen (pogovor | prispevki)
5.319 urejanj
m Jalen je premaknil(-a) stran Štefanija Turkevič na Stefanija Turkevič: Pravilno prečrkovanje imena
(ni razlike)

Redakcija: 09:21, 6. avgust 2021

Štefanija Turkevič
Portret
Štefanija Turkevič Lukjanovič
Stefania Turkewich-Lukianovych
Туркевич-Лукіянович Стефанія Іванівна
RojstvoStefania Turkewich
25. april 1898
Lviv, Ukrajina
Smrt8. april 1977
Cambridge, Anglija
NarodnostUkrajinka
Državljanstvo Avstro-Ogrska
 Zahodnoukrajinska ljudska republika[d]
 Ukrajinska ljudska republika
Poklicglasbenik
Poznan poskladateljica, pianistkinja, muzikologinja, profesorka (klavirja)

Štefanija Turkevič Lukjanovič (ukrajinsko: Stefania Turkewich Lukianovych), oziroma Štefanija Turkevič Lisovska (ukrajinsko: Стефанія Туркевич Лісовська - Стефа́нія Турке́вич Лісо́вська, a 1937 Лукіяно́вич; vprvič torej poročena Lisovska, vdrugič Lukjanovič) je bila ukrajinska skladateljica, pianistkinja in muzikologinja, * 25. april 1898 (Lviv, Avstro-Ogrska) † 8. april 1977, Cambridge, Združeno kraljestvo).

Znana je kot prva ženska glasbenica v Ukrajini.[1]

Življenjepis

Otroštvo

Štefanijin stari oče Lev Turkevič (Туркевич Лев Софронович) kakor tudi njen oče Ivan Turkevič sta bila duhovnika. Njena mati Sofija Kormošiv (Софія Кормошів) je bila pianistka in je študirala pri Karlu Mikuliju [2][3] in pri Viljemu Kurcu, ter spremljala tudi mlado Solomijo Krušelnicko[4] [5] [N 1] [6]:7.

Vsa družina je bila glasbeno nadarjena in vsi so igrali na kak inštrument. Štefanija je igrala na klavir, na harfo in na harmoniko. Skladateljica se takole spominja svojega otroštva in ljubezni do glasbe:

Ukrajinski izvirnik[7] Slovenski prevod[6]:23

«Причиною тут була моя мама, яка прекрасно грала на фортепіано. Малою дитиною я пристрасно любила слухати її гру… Ну, а потім повстав у нас домашній салоновий оркестр. Грали ми в такому складі: тато на басі (хоча властиво татові піаніно, вчився у проф. Марка), мама на фортепіано, Льоньо на віолончелі, я на фісгармонії, Марійка і Зенко (учні проф. Перфецького) на скрипках. Тато також заснував наш домашній хор — ставив наші перші кроки в музиці. Ніколи не жалів грошей на нашу музичну освіту»

V središču vsega je bila moja mama, ki je čudovito igrala na klavir. Kot otrok sem zelo rada poslušala njeno igranje. Nato je pri nas nastal hišni orkester. Igrali smo takole: oče na basu (čeprav je njegov oče igral klavir, se je učil pri profesorju Marku), mama na klavirju, Ljonjo na violončelu, jaz na harmoniki, Marijka in Zenko (študent pri profesorju Perfeckemu) na goslih. Oče je ustanovil tudi družinski pevski zbor. To so bili naši prvi koraki v svet glasbe. Oče ni nikoli skoparil z denarjem ali obžaloval stroške, kadar je šlo za naše glasbeno uveljavljanje.

Šolanje, ustvarjanje in družina

V srednji vrsti (od leve proti desni): sestra Irena, brat Lev (z loparjem), Štefanija (okrog 1915)

Štefanija je začela študij glasbe pri Vasiliju Barvinskem [8]. Od 1914 do 1916 je študirala na Dunaju klavir pri Viljemu Kurzu [9].

Po prvi svetovni vojni je študirala pri Adolfu Chybińskem [10] na Univerzi v Lvovu, in se tudi udeležila njegovih predavanj o glasbeni teoriji na Lvovskem konservatoriju.[6]:10

Leta 1919 je napisala svoje prvo glasbeno delo – Liturgijo, ki so ga večkrat uprizorili v Lvovski stolnici.[11]

Leta 1921 je študirala pri Guidu Adlerju na Dunajski univerzi in pri Josephu Marxu [12] na Univerzi za glasbo in uprizoritvene umetnosti na Dunaju, kjer je leta 1923 diplomirala z učiteljsko diplomo.[11]

1925 se je poročila z Robertom Lisovskim [13] in odpotovala z njim v Berlin, kjer je živela od 1927 do 1930. Tam je študirala pri Arnoldu Schönbergu [14]in Franzu Schrekerju. [15] [6]:14 V tem obdobju, leta 1927, se je rodila njena hči Zoja (Зоя).[16]

1930 je odpotovala v Prago na Češkoslovašem, študirala z Zdenkom Nejedlym [17] na Karlovi univerzi ter z Otokarjem Šinom [18] na Praškem konservatoriju. Kompozicijo je študirala tudi z Viteslavom Novakom </ref>Viteslav Novak (Vítězslav Augustín Rudolf Novák, 1870 - 1949) je bil češki skladatelj in predavatelj, ki je pirpadal novoromantični smeri.</ref>. Jeseni 1933 je poučevala klavir in postala korepetitorka na konservatoriju.

1934 je zagovarjala doktorsko disertacijo o ukrajinski folklori v ruskih operah.[6]:15 Kot prva ženska iz takratne Galicije je 1934 doktorirala iz glasbe. Po vrnitvi v Lvov je do začetka druge svetovne vojne je delala kot učiteljica glasbene teorije in klavirja na Lvovskem konservatoriju in postala članica Zveze ukrajinskih poklicnih glasbenikov.[11]

Vojna in izseljenstvo

Jeseni 1939, po sovjetski zasedbi Zahodne Ukrajine, je Štefanija delala kot mentorica in koncertna izvedenka v Lvovski operi, od 1940 do 1941 pa je bila izredna profesorka na Lvovskem konservatoriju. Po prihodu Nemcev, ki so konservatorij zaprli, je nadaljevala poučevanje na Državni glasbeni šoli. Spomladi 1944 je iz Lvova odšla na Dunaj; ko so tudi tja prišli Sovjeti, je pred komunisti pobegnila na jug Avstrije, nato pa v Italijo|.[11]

V Italiji je našla svojega drugega moža. Narcis Lukjanovič je bil zdravnik v enotah pod britanskim poveljstvom.[19]

Anglija

Jeseni 1946 se je Štefanija preselila v Združeno kraljestvo, kjer je živela v Brightonu (1947–1951), Londonu (1951–1952), Barrow Gurneyu (blizu Bristola) (1952–1962), Belfastu (Severna Irska) (1962–1973) in Cambridgeu (od 1973).

Po 1950 se je vrnila k skladanju. Občasno je znova nastopala kot pianistka, zlasti 1957 na vrsti koncertov v ukrajinskih skupnostih v Angliji in leta 1959 na koncertu klavirske glasbe v Bristolu. Bila je članica Britanskega Društva skladateljic in glasbenic (ki je obstajalo do leta 1972).

Njeno opero Oksanovo srce so predvajali v Winnipegu v Kanadi leta 1970 v Koncertni dvorani Centennial pod umetniškim vodstvom njene sestre Irene [20].[21]

Sklici

  1. ↑ »Ukrainian Art Song Project – Stefania Turkewich«.
  2. ↑ Karel Mikuli, Karol, Carol, Carl, Karl; Miculi, armensko: Karol Pstikyan Կարոլ Միկուլի ali Կարոլ Պստիկյան; (1819 – 1897) je bil poljski pianist, skladatelj in glasbeni pedagog armenskega porekla. Znan je zlasti kot učenec Friderika Chopina
  3. ↑ Erich Prokopowitsch: Der Adel in der Bukowina, Verlag "Der Südostdeutsche", München 1983, S. 126
  4. ↑ Solomija Krušelnicka, Solomiya Amvrosiivna Krushelnytska (ukrajinsko Соломія Амвро́сіївна Крушельницька; 1872 — 1952) je bila ukrajninska sopranistka, ki so jo smatrali za eno najslavnejših opernih pevk v prvi polovici 20. stoletja.
  5. ↑ »Solomiya Krushelnytska. Voice that belongs to the mankind«. See You In Ukraine. Pridobljeno 20. julija 2016.
  6. ↑ 6,0 6,1 6,2 6,3 6,4 Павлишин, Степанія Стефанівна. Перша українська композиторка: Стефанія Туркевич-Лісовська-Лукіянович, БаК, Lviv 2004.
  7. ↑ Стефанія Туркевич-Лісовська, Павлишин, leto 2004, str. 23
  8. ↑ Vasilij Barvinski Oleksandrovič (Барвінський Василь Олександрович, 1888-1963) je bil ukrajinski skladatelj, pianist, pedagog, kritik in dirigent
  9. ↑ Viljem Kurz (Vilém Kurz, 1872-1945) je bil češkoslovaški pianist in pedagog sudetsko-nemškega porekla.
  10. ↑ Adolf Chybiński (1880-1952) je bil poljski zgodovinar, akademik in glasbenik (muzikolog).
  11. ↑ 11,0 11,1 11,2 11,3 Роман Кравець. »Українці в Сполученому Королівстві«. Інтернет-енциклопедія. Pridobljeno 28. avgusta 2018.
  12. ↑ Joseph Rupert Rudolf Marx (1882 – 1964) je bil avstrijski skladatelj, učitelj in kritik
  13. ↑ Robert Lisovski - (angleško Robert Lisovskyi; ukrajinsko Роберт Антонович Лісовський; 1893 - 1982) je bil ukrajniski umetnik in risar-dizajner, ki se je odlikoval v raznih vejah grafične umetnosti. Bil je tudi vodilna osebnost izseljenih Ukrajincev v Veliki Britaniji.
  14. ↑ Arnold Schönberg (1874 - 1951) je bil avstroogrski skladatej, glasbenik, slikar, pesnik in izumitelj judovskega porekla, ki je utiral nove glasbene smeri
  15. ↑ Franz Schreker (izvirno Schrecker; 1878 – 1934), je bil avstrijski skladatelj in pevovodja iz narodnostno mešane družine, čigar dela so bila v njegovem času med najbolj priljubljenimi
  16. ↑ »Зоя Робертівна Лісовська-Нижанківська, the Encyclopedia of Modern Ukraine« (v ukrainian). Pridobljeno 17. decembra 2018.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)
  17. ↑ Zdenek Nejedly (Zdeněk Nejedlý, 1878-1962) je bil češkoslovaški glasbenik in predavatelj
  18. ↑ Otokar Šin (Otakar Šín, 1881 - 1943) je bil češki skladatelj in predavatelj.
  19. ↑ »Narcyz Lukianowicz (Нарциз Лукіянович)«.
  20. ↑ Irena Turkevič-Martinec - Irena Turkevycz-Martynec, Ірина Туркевич-Мартинець (1898-1977) je bila primadona po mnogih evropskih in ameriških opernih hišah
  21. ↑ »Svoboda« (PDF).

Glej tudi

Nadaljnje branje

  • Сокіл-Рудницька М. Пам’яті Стефанії Лукіянович // Вільне Слово. – Торонто, 1977. – 9 і 16 липня. – С. 3.
  • Вовк В. Парастас для Стефанії Туркевич-Лукіянович // Наше Життя. – Нью-Йорк, 1992. – Ч. 5. – С. 6–9.
  • Стельмащук Р. Забутий львівський композитор-неокласик (штрихи до творчого портрета Стефанії Туркевич) // Музика Галичини (Musica Galiciana) / Матеріали Другої міжнародної конференції. – Львів, 1999. – С. 276–281.
  • Павлишин С. Перша українська композиторка // Наше Життя. – Нью-Йорк, 2004. – Ч. 1. – С. 14–16.
  • Павлишин С. Перша українська композиторка: Стефанія Туркевич-Лісовська-Лукіянович. – Львів, 2004.
  • Карась Г. Статика і динаміка жанру дитячої опери у творчості композиторів української діаспори ХХ ст. // Вісник Державної академії керівних кадрів культури і мистецтв. – Київ, 2010. – No. 2. – С. 89–93.
  • Яців Р. Роберт Лісовський (1893–1982): дух лінії. – Львів, 2015. – С. 11, 13, 79–84, 91.

Zunanje povezave

(angleško)
(ukrajinsko) ;


Napaka pri navajanju: Obstajajo <ref group=N> oznake na tej strani, toda sklici se ne bodo izpisali brez predloge {{sklici|group=N}} (glej stran pomoči).

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Stefanija_Turkevič&oldid=5553987«