Šanson: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

Znotrajvrstično

Redakcija: 13:25, 25. julij 2021

Šanson [ʃɑ̃ˈsɔ̃] (fr. chanson = pesem) pomeni v slovenščini in številnih drugih jezikih posebno lirično obliko popevke, ki izhaja iz Francije in se je prepevala zlasti v kabaretih.

Zgodovina

Šanson sicer sega že v srednji vek in je bil kot glasbena zvrst v Franciji odtlej ves čas prisoten, a je svoje zlato obdobje dosegel med obema vojnama. Med najslavnejšimi šansonjeji so bili zagotovo Georges Brassens, Jacques Brel, Édith Piaf, Camille Dalmais, Olivia Ruiz ...

Značilnosti

Posebna značilnost šansona je močna osredotočenost izvajalca na izgovarjanje besedila. Besedila so poetično obarvana, vendar je tematika šansonov zelo raznolika: politična, komična, ljubezenska ... Često se v besedilu pojavljata ironija in satira. Šanson po navadi podaja neko sporočilo preko vsakdanje zgodbe, ki je poslušalstvu blizu in zlahka doumljiva.

V osemdesetih letih so na šansone začeli vplivati tudi drugi popularni glasbeni slogi: rock, jazz ...

Šanson v Sloveniji

Eden pionirjev slovenskega šansone je Frane Milčinski - Ježek, ki je šansone vključeval že v svoje televizijske in radijske oddaje. Nekoliko večji razcvet je doživel v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, najvidnejši šansonjerji tega časa so Iztok Mlakar, Svetlana Makarovič, Jani Kovačič, Marko Brecelj ... Novo generacijo po prelomu tisočletja je na plano privabil Festival slovenskega šansona, ki ga je Radio Slovenija leta 2014 zaradi zavrnitve večine pesmi ukinil. Šanson se je na večeru posvečenem le njemu lahko predstavil le še na La vie en rose - festivalu v organizaciji Vite Mavrič. Zadnjo izdajo je festival doživel leta 2015 v Cankarjevem domu.

Znani šansonjerjiRavensko

Slovenija

(glej tudi Seznam slovenskih šansonjerjev)

Tujina

Glej tudi

Ta članek o glasbi je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

@@ Vrstica 14: / Vrstica 14: @@
 Eden pionirjev slovenskega šansone je Frane Milčinski - Ježek, ki je šansone vključeval že v svoje televizijske in radijske oddaje. Nekoliko večji razcvet je doživel v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, najvidnejši šansonjerji tega časa so [[Iztok Mlakar]], [[Svetlana Makarovič]], [[Jani Kovačič]], [[Marko Brecelj]] ... Novo generacijo po prelomu tisočletja je na plano privabil [[Festival slovenskega šansona]], ki ga je [[Radiotelevizija Slovenija|Radio Slovenija]] leta [[2014]] zaradi zavrnitve večine pesmi ukinil. Šanson se je na večeru posvečenem le njemu lahko predstavil le še na [[La vie en rose (festival)|La vie en rose]] - festivalu v organizaciji Vite Mavrič. Zadnjo izdajo je festival doživel leta [[2015]] v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]].
-== Znani šansonjerji ==
+== Znani šansonjerjiRavensko ==
-=== Slovenija (glej še Seznam slovenskih šansonjerjev) ===
+=== Slovenija ===
-[[Slika:Milan Kumar - Frane Milčinski Ježek - Samomor v nebesih 1962.jpg|sličica|Frane Milčinski - Ježek|165x165_pik]]
+(glej tudi [[Seznam slovenskih šansonjerjev]])[[Slika:Milan Kumar - Frane Milčinski Ježek - Samomor v nebesih 1962.jpg|sličica|Frane Milčinski - Ježek|165x165_pik]]
 [[Slika:Državna proslava ob Prešernovem dnevu 2012 - Iztok Mlakar.jpg|sličica|Iztok Mlakar|184x184_pik]]