Cursus honorum: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Octopus (pogovor | prispevki)
Octopus (pogovor | prispevki)
Vrstica 9: Vrstica 9:


Beseda ''tribun'' izhaja iz besede ''tribus'', ki pomeni ''pleme''.<ref>''Tribunus''. Oxford Latin Dictionary. Oxford: Clarendon Press, 1982, ponatis 1985. str. 1972.</ref> V najstarejši zgodovini Rima je vsako od treh plemen (Ramni ([[Latinci]]), Ticiji ([[Sabinijan (razločitev)|Sabinci]]) in Luceri ([[Etrurija|Etrurci]])) po potrebi<ref>Varro, ''De lingua latina'' 5.80.</ref> imenovalo po enega vojaškega poveljnika, ker stalne vojske ni bilo. Tribuni so bili poveljniki [[Rimska legija|legij]], ki so prvotno štele okoli 3.000 mož. Po [[Polibij]]u (umrl 118 pr. n. št.) je imel takrat Rim šest tribunov, ki so jih imenovali [[konzul]]i.<ref>Polybius, 6.12.6.</ref> Tribuni so bili štabni častniki legata legij in so po potrebi poveljevali vojaškim enotam, sicer pa je bil postopek izbire zelo zapleten in v različnih obdobjih različen.
Beseda ''tribun'' izhaja iz besede ''tribus'', ki pomeni ''pleme''.<ref>''Tribunus''. Oxford Latin Dictionary. Oxford: Clarendon Press, 1982, ponatis 1985. str. 1972.</ref> V najstarejši zgodovini Rima je vsako od treh plemen (Ramni ([[Latinci]]), Ticiji ([[Sabinijan (razločitev)|Sabinci]]) in Luceri ([[Etrurija|Etrurci]])) po potrebi<ref>Varro, ''De lingua latina'' 5.80.</ref> imenovalo po enega vojaškega poveljnika, ker stalne vojske ni bilo. Tribuni so bili poveljniki [[Rimska legija|legij]], ki so prvotno štele okoli 3.000 mož. Po [[Polibij]]u (umrl 118 pr. n. št.) je imel takrat Rim šest tribunov, ki so jih imenovali [[konzul]]i.<ref>Polybius, 6.12.6.</ref> Tribuni so bili štabni častniki legata legij in so po potrebi poveljevali vojaškim enotam, sicer pa je bil postopek izbire zelo zapleten in v različnih obdobjih različen.

Naslednji koraki na ''cursus honorum'' so se dosegali na vsakoletnih volitvah.


==Sklici==
==Sklici==

Redakcija: 09:57, 5. julij 2021


Cursus honorum (slovensko častna pot) je bilo zaporedje položajev, po katerem je potekala kariera vojaških častnikov in političnih funkcionarjev senatorskega ranga v Rimski republiki in zgodnjem Rimskem cesarstvu. Cursus honorum je bila mešanica vojaških in političnih upravnih položajev. Končna nagrada za zmago na volitvah na vseh "stopničkah" zaporedja je bil položaj enega od dveh konzulov v določenem letu. Za vsak vmesni položaj je bila določena spodnja starostna meja. Določeni so bili tudi najmanjši časovni presledki med zaporednimi položaji. Ponavljanje položajev je bilo z zakonom prepovedano.

Pravila so se v zadnjem stoletju republike spremenila in grobo kršila. Gaj Marij, na primer, je bil konzul pet let zapored od leta 104 do 100 pr. n. št. Konzul je bil skupno sedemkrat, služboval pa je tudi v letih 107 in 86 pr. n. št. Položaji so bili uradno predstavljeni kot priložnosti za opravljanje javne službe, vendar so pogosto postali zgolj priložnost za promocijo posameznikov. Reforme Sule med letoma 82 in 79 pr. n. št. so določale desetletni interval med dvema zaporednima mandatoma.[1] Imeti funkcijo v najmlajši možni starosti (suo anno, slovensko v svojem letu) je veljalo za velik politični uspeh. Zamuditi položaj pretorja pri 39 letih ja na primer pomenilo, da pri 42 letih ni bilo mogoče postati konzul. Mark Tulij Cicero je bil izjemno ponosen ne samo na to, da je bil novus homo (slovensko nov človek) - mož brez prednika na konzulskem položaju, ampak tudi na to, da je postal konzul "v svojem letu".[2][3]

Vojaški tribun

Vojaški tribun (latinsko tribunus militum, tribun vojakov) je bil častnik rimske vojske nad centurionom in pod legatom. Mladi moški konjeniškega (viteškega) reda so pogosto služili kot vojaški tribuni, ker je bil položaj prva stopnica na poti v Rimski senat.[4] Pogoj za položaj tribuna je bil deset let službovanja v rimski konjenici (equites) ali štabu generala, ki je bil kandidatov sorodnik ali družinski priatelj.[5] V praksi se pravilo ni vedno spoštovalo.

Beseda tribun izhaja iz besede tribus, ki pomeni pleme.[6] V najstarejši zgodovini Rima je vsako od treh plemen (Ramni (Latinci), Ticiji (Sabinci) in Luceri (Etrurci)) po potrebi[7] imenovalo po enega vojaškega poveljnika, ker stalne vojske ni bilo. Tribuni so bili poveljniki legij, ki so prvotno štele okoli 3.000 mož. Po Polibiju (umrl 118 pr. n. št.) je imel takrat Rim šest tribunov, ki so jih imenovali konzuli.[8] Tribuni so bili štabni častniki legata legij in so po potrebi poveljevali vojaškim enotam, sicer pa je bil postopek izbire zelo zapleten in v različnih obdobjih različen.

Naslednji koraki na cursus honorum so se dosegali na vsakoletnih volitvah.

Sklici

  1. Abbott, Frank Frost (1901). A History and Description of Roman Political Institutions. Ginn and Company. str. 105. ISBN 0-543-92749-0.
  2. Marcus Tullius Cicero; Sallust; Johnston, Harold Whetstone; Kingery, Hugh Macmaster (1910). Selected orations and letters of Cicero: To which is added the Catiline of Sallust ; with historical introduction, an outline of the Roman constitution, notes, vocabulary and index. Chicago: Scott, Foresman & Co. str. 99.
  3. Goldsworthy, Adrian (28. avgust 2014). Augustus: First Emperor of Rome. Yale University Press. str. 35. ISBN 978-0-300-21666-0.
  4. Kasij Dion LXVII, 2.
  5. Collar, Anna (12. december 2013). Religious Networks in the Roman Empire. Cambridge University Press. str. 44. ISBN 9781107043442.
  6. Tribunus. Oxford Latin Dictionary. Oxford: Clarendon Press, 1982, ponatis 1985. str. 1972.
  7. Varro, De lingua latina 5.80.
  8. Polybius, 6.12.6.